Kako pravilno prijavim škodo zaradi vloma?

Katere ključne podatke potrebuje zavarovalnica ob prijavi škodnega primera zaradi vloma.

Vlomili so vam v dom. Občutkom nejevere, nemoči in tudi jeze sledi še klicanje policije in prijava nastale škode pri zavarovalnici. Razumemo, da bi radi neljubi dogodek čim prej pozabili. Toda brez natančnih podatkov o primeru in o zavarovancu vam zavarovalnica ne more povrniti nastalih stroškov. Olajšamo pa vam lahko izpolnjevanje obrazca za prijavo škodnega primera zaradi vloma ali ropa.

Izpolnjevanje obrazca

V naši cenilni službi smo preverili, kateri so ključni podatki za prijavo škode. Preverili smo tudi, kako boste hitro in enostavno izpolnili obrazec Prijava škodnega primera zaradi vloma ali ropa.

 

 

Ključni podatki so tisti, brez katerih zavarovalnica sploh ne more začeti reševati škodnega zahtevka. To so predvsem:

 

  • podatki o zavarovancu oz. oškodovancih,
  • kraj in čas nastanka škodnega dogodka
  • ter podatki o vzroku škodnega dogodka.

 

Če teh podatkov ne boste v celoti navedli, vas bo zavarovalnica najprej pozvala k dopolnitvi prijave škodnega primera. Z njegovim reševanjem bo pričela šele, ko bo prejela vse potrebne podatke.

 

Če boste izpustili katerega od drugih (manj) pomembnih podatkov, pa bo zavarovalnica manjkajoče podatke pridobila med reševanjem primera. 

 

A pomanjkljivo izpolnjen obrazec za prijavo škode pomeni nekoliko daljše reševanje škodnega primera.

 

Davčna številka

Po imenu in priimku obrazec takoj zahteva podatek, za katerega se nekateri sprašujete, zakaj zavarovalnica potrebuje davčno številko.

 

Davčna številka je obvezen podatek, ker omogoča nedvoumno identifikacijo prejemnika zavarovalnine. Zagotovo si nihče ne želi, da bi zavarovalnino, ki pripada njemu, zavarovalnica nakazala nekomu drugemu.

 

Če ponazorimo: nekdo se enkrat predstavi kot Tone, drugič kot Anton. S poroko se menjajo ali dodajajo priimki. Oče in sin z enakim imenom in priimkom živita na istem naslovu. Lahko se pojavi tudi napaka pri izpolnjevanju obrazcev, denimo manjka črka, strešica, ime je napisano nečitljivo in še bi lahko naštevali.

 

Z davčno številko bo zavarovalnina nakazana osebi, ki ji glede na zavarovalno polico pripada.

 

Kontaktni podatki

Naši cenilci pravijo, da na obrazcu pogosto manjkajo kontaktni podatki, kot sta elektronski naslov in telefonska številka. Če teh dveh podatkov nimajo, se reševanje škodnega primera lahko zavleče, ko se mora cenilec na stranko obrniti pisno po pošti.

 

Zato vsekakor zapišite vsaj enega, če ne oba.

 

Podatki o zavarovalni polici

Nadalje vas v obrazcu sprašujemo po podatkih o zavarovanju, po katerem je krita nastala škoda. Vse te podatke najdete na vrhu zavarovalne police, ki jo imate sklenjeno za vaš dom (paketno zavarovanje doma ali posamično zavarovanje). Tam boste našli številko police in trajanje ter območno enoto, kjer ste polico sklenili.

 

Lahko se zgodi, da podatka o zavarovalni polici nimate, ker zavarovalne police ne najdete. Takrat bo zavarovalnica podatek o zavarovanju in obsegu kritij poiskala po svojih evidencah in to ne bo vplivalo na izplačilo zavarovalnine.

 

 

Kdaj se je zgodil škodni primer?

Pri škodnem dogodku je pomembno navesti podatek, kdaj se je ta zgodil. Pogosto pa stranka ne napiše datuma škodnega primera, ker ga iz določenega razloga ne pozna. Lahko da se je vlom zgodil med dopustom, kar stranka ugotovi šele, ko se vrne domov. Takrat ne more točno vedeti, kdaj je bilo vlomljeno. 

 

Zavarovalnica ne more začeti z reševanjem škodnega primera, dokler se ne ugotovi datum nastanka škode.

 

Če ne veste točno, kdaj se je škodni dogodek zgodil, napišite datum, ko ste ugotovili, da se je zgodil. Dopišite pa opombo, da ne gre za datum škodnega dogodka, temveč za datum, ko ste za škodo izvedeli.

 

 

Kdo je vlom prvi odkril?

Podatek o tem, kdo je vlom odkril, je pomemben zato, ker ima ta oseba najboljše informacije o škodnem dogodku. Ta oseba bo lahko pomagala ugotoviti, kaj točno se je zgodilo.

 

 

Kdaj je bila podana obvezna prijava izvršenega vloma ali ropa policiji?

Zavarovalnico zanima, kdaj je bila podana prijava na policijo in katera policijska postaja je opravila ogled. Tako bo zavarovalnica bistveno lažje in hitreje pridobila policijski zapisnik.

 

 

Ali je policija opravila pregled?

V splošnih pogojih je navedeno, v katerih primerih morate škodni dogodek prijaviti policiji. Tak primer je vlom ali rop.

 

Škodo zaradi vloma morate prijaviti policiji.

 

Zavarovalnica nato od policije pridobi policijski zapisnik in v zahtevnejših primerih tudi kazensko ovadbo od Okrožnega državnega tožilstva.

 

Brez policijskega zapisnika, kjer je zapisano, da je šlo za vlom ali rop, zavarovalnica ne more reševati takšnih zahtevkov. To pa pomeni:

 

  • da bo zavarovalnica odklonila izplačilo zavarovalnine, če dogodek ni bil prijavljen na policijo,
  • da se ti škodni primeri rešujejo nekoliko dalj časa. Šele ko zavarovalnica pridobi policijski zapisnik oziroma ovadbo, ima namreč osnovo za izplačilo in obračun škode.

 

 

V kateri prostor je bilo vlomljeno (v stanovanje, podstrešje, klet, trgovino, izložbo, skladišče ipd.)?

Zavarovalnica mora vedeti, v kateri prostor je bilo vlomljeno. Tako lahko ugotovi, če je ta prostor sploh zavarovan in kakšna kritja so vključena. Lahko se namreč zgodi, da ni vedno zavarovan cel objekt. Zavarujete lahko na primer samo eno stanovanje v hiši in podobno.

 

 

Kako je vlomilec prišel v zgradbo in v zavarovani prostor?/Ali so vidni sledovi nasilnega vloma in kaj je poškodovano?/ Če je bilo vlomljeno v zavarovano hranišče (blagajna), kako je bilo vlomljeno in kakšni so sledovi nasilnega odpiranja?

Odgovori na ta tri vprašanja bodo pomagali ugotoviti vse okoliščine vloma in so izhodišče za pripravo obračuna škode in izplačila zavarovalnine.

 

 

Ali so bila vrata in okna zgradbe, v kateri so bile zavarovane stvari pred vlomom zaklenjena?/Ali je bilo zavarovano hranišče (blagajna) pred vlomom zaklenjeno? Kje so bili ključi?

Kot pojasnjujemo v članku o razliki med vlomom in ropom, za vlomsko tatvino velja, da je storilec vlomil v zaklenjen prostor ali pa ga je odklenil s ponarejenim ključem oziroma sredstvom, ki ni namenjeno rednemu odklepanju.

 

Navadna tatvina je odtujitev stvari iz nezaklenjenega prostora in te zavarovanje ne krije.

 

Zavarovalnica tudi ne krije škode zaradi vloma, če bi storilec prišel v hišo skozi odprto okno, katerega spodnji rob je od tal dvignjen manj kot 1,6 metra.

 

 

Ali so bili prostori, v katere je bilo vlomljeno, ob vlomu naseljeni?

Za nenaseljen objekt lahko veljajo drugačni pogoji. O tem si lahko več preberete v članku Zavarovanje v času gradnje. S sklenjenim ločenim vlomskim zavarovanjem lahko zavarujete pohištvo in opremo v še nenaseljenem objektu, pri čemer mora biti objekt zaprt in zaklenjen.

 

Vendar pozor: vlomsko zavarovanje krije zgolj premičnine, torej stvari, ki niso del stavbe (pohištvo in oprema). Če tatovi ob vlomu ukradejo tudi že vgrajen material, kot so denimo vodovodne cevi ali radiatorji, kadi in umivalniki, zavarovanje tega ne bo pokrilo, razen če ne bo na polici to posebej navedeno.

 

 

Kolikšna je vrednost preostalih stvari, ki ob vlomu ali ropu niso bile odnesene?

Ta podatek pomaga, da se ugotovi, ali je bil sklenjena ustrezna zavarovalna vsota. Pri sklepanju zavarovanja morate biti  pozorni na to, da dogovorjena zavarovalna vsota ustreza vrednosti zavarovanega objekta, torej zavarovalni vrednosti.

 

 

Lastnik poškodovanih stvari

Zakaj zavarovalnica sprašuje, kdo je lastnik poškodovanih oziroma uničenih stvari? Vzemimo primer, da so vam vlomili v domačo hišo in ukradli službeni prenosni računalnik.

 

V tem primeru je oškodovanec podjetje, ki je lastnik računalnika in ne vi osebno. Zato vi takšne škode ne morete uveljavljati pri svoji zavarovalnici. Lahko pa takšno škodo uveljavlja podjetje, ki je lastnik računalnika, po svoji zavarovalni polici (če jo ima sklenjeno).

 

Podobni zapleti se dogajajo tudi v najemniških stanovanjih, kjer je stanovanje lastnina najemodajalca, premičnine pa so lastnina najemnika.

 

 

Zavarovano po drugi polici

Zavarovalnica mora vedeti, če je poškodovana stvar zavarovana še pri kateri drugi zavarovalnici. Če so vam ukradli toplotno črpalko, ki je bila zavarovana pri dveh zavarovalnicah, to ne pomeni, da vam bo vsaka zavarovalnica izplačala zavarovalnino za toplotno črpalko in boste tako prejeli zavarovalnino kar za dve toplotni črpalki.

 

Zavarovalniška zakonodaja (tako v Sloveniji kot povsod drugod po svetu) namreč prinaša »prepoved obogatitve«, kot to imenujemo v strokovnem žargonu. Ta pravi, da izplačana zavarovalnina v nobenem primeru ne more biti višja kot je znašala dejanska škoda za zavarovanca.

 

Zavarovalnici se medsebojno dogovorita, katera izmed njiju bo prevzela reševanje škodnega primera. Vi boste torej vse v zvezi s tem škodnim primerom urejali le z eno zavarovalnico. Zavarovalnici pa se medsebojno dogovorita, kako si bosta na koncu razdelili povrnitev škode.

 

Dvojno zavarovanje je pogosto pri večstanovanjskih objektih, ki so zavarovani prek upravnika. Lastniki stanovanj pa imajo še svoje police, ki se lahko delno prekrivajo z zavarovalno polico upravnika.

 

Če zavarovalnici zamolčite obstoj dvojnega zavarovanja, se to obravnava kot kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije.

 

 

Povračilo DDV

Osnova za izračun izplačane zavarovalnine je vedno dejanska škoda, ki jo je zavarovanec utrpel. Če zavarovanec ne more uveljavljati povračila vstopnega DDV (navadno fizične osebe) bo zavarovalnica v izračunu zavarovalnine upoštevala tudi DDV.

 

Pri zavarovancih, ki lahko uveljavljajo povračilo vstopnega DDV (navadno pravne osebe), pa bo zavarovalnica pri izračunu zavarovalnine odštela DDV.

 

 

Seznam ob vlomu ali ropu odnesenih stvari.

Poskušajte čim bolj natančno popisati seznam ob vlomu ali ropu odnesenih stvari.

 

 

Kaj, ko oddate prijavo?

Začne se postopek reševanja primera. Zavarovalnica bo najprej vaš škodni primer vnesla v svojem informacijskem sistemu, preverila zavarovalne police in določila osebo (cenilca), ki bo v imenu zavarovalnice reševala vaš škodni primer.

 

Navadno se bo ta v nekaj dneh obrnil na vas. Dal vam bo nadaljnje napotke oziroma se bo z vami dogovoril, kako se bo škodni primer reševal.

 

Ključno je, da škodo čim prej prijavite in ohranite dokazila o obstoju in višini škodnega primera (poškodovani predmeti, fotografije, računi ipd.). Zelo priporočljivo je, da že pri prijavi priložite nekaj fotografij škode.

 

Priporočamo prijavo prek aplikacije Triglav Asistenca ali spletno prijavo. Oddate oziroma izpolnite prijavo škode pa lahko tudi v vam najbližji poslovalnici.

 

Če imate več vprašanj ob prijavi škode (ali je ta sploh zavarovana, krita, kako prijaviti, itd.), priporočamo, da se obrnete na svojega zastopnika oziroma tisto osebo, ki je v imenu zavarovalnice z vami sklenila zavarovalno polico.

vzdrževanje doma, nepremičnine, varnost doma, paketno zavarovanje DOM, zavarovanje premičnin, požarno zavarovanje, prijava škode, škodni primer
Preberite tudi