Drobni tisk: Zavarovati na novo ali dejansko vrednost – kaj izbrati kdaj?

Na splošno priporočamo zavarovanje na novo vrednost, vendar ne vedno.

V raziskavi zavarovalniške pismenosti, ki smo jo opravili v septembru 2013, smo ugotovili, da je samo 16 % anketirancev pravilno razumelo pomen izraza »zavarovanje na novo vrednost«. Zato se v tokratnem zapisu posvečamo razlagi tega pojma in skušamo pojasniti razlike med zavarovanjem na novo in na dejansko vrednost.

Zavarovanje na novo vrednost pomeni, da vam v primeru uničenja zavarovanega predmeta zavarovalnica povrne znesek, ki je enak novi vrednosti zavarovanih predmetov. V primeru zavarovanja na dejansko vrednost pa zavarovalnica pri obračunu škode upošteva tudi zastarelost oziroma amortizacijo.

 

Relativna višina amortizacije je odvisna od vrste in pričakovane življenjske dobe predmeta – pri tabličnih računalnikih je le-ta npr. nekaj deset odstotkov letno (gre za kratko pričakovano življenjsko dobo), pri kvalitetno grajenih objektih pa je amortizacija relativno majhna. Življenjska doba takšnega predmeta zavarovanja je namreč lahko nekaj deset ali celo več kot 100 let, kar pomeni letno stopnjo amortiziranosti, ki je manjša od enega odstotka.

 

Kaj zavarovati na novo in kaj na dejansko vrednost?

Na novo vrednost je načeloma mogoče zavarovati stvari, ki so ob sklenitvi zavarovanja amortizirane 40% ali manj, torej so izgubile manj kot 40 % vrednosti. Kadar se zavaruje več stvari skupaj, se upošteva povprečno stopnjo amortizacije in ne amortiziranost posameznega predmeta. Stanovanjske premičnine lahko torej zavarujemo na novo vrednost, če povprečna stopnja amortizacije (torej gledano vseh predmetov skupaj in ne posameznega kavča, omare, stola…) ne presega 40%.

 

Kaj to pomeni ob škodi?

  • Zavarovanje na novo vrednost: V primeru škode (npr. poplava med drugim uniči 7 let staro sedežno garnituro) zavarovalnica povrne škodo v višini enake nove ali primerljive sedežne garniture (če npr. točno takšne sedežne garniture ni več v prodaji, nadomestil jo je nov model), v višini npr. 1.500 EUR.
  • Zavarovanje na dejansko vrednost: V primeru škode bi zavarovalnica ocenila amortiziranost takšne sedežne garniture v višini npr. 75% (če predpostavimo, da je življenjska doba sedežne garniture npr. 10 let) in bi zavarovalnina tako znašala 375 EUR.

 

Torej je bolje zavarovati na novo vrednost?

Na splošno priporočamo zavarovanje na novo vrednost, saj je razlika v premiji med zavarovanjem na novo in zavarovanjem na dejansko vrednost relativno precej manjša, kot je lahko razlika ob izplačilu zavarovalnine v primeru škode. A to drži zgolj, dokler so predmeti ob sklenitvi zavarovanja izgubili manj kot 40 % svoje vrednosti, kar določajo tudi zavarovalni pogoji.

 

Zavarovanje predmetov, ki so že iztrošeni oziroma so že izgubili več kot 40 % svoje vrednosti, načeloma ni mogoče. Če tega vseeno pride, se lahko zgodi, da bo zavarovalnica ob likvidaciji škode ugotovila, da polica ni bila pravilno sklenjena in bo izplačala škodo po dejanski vrednosti. Zato je pomembno, da ob sklenitvi zavarovanja zavarovalec in zastopnik ugotovita dejansko amortiziranost predmetov in skleneta ustrezno zavarovalno pogodbo.

 

Kadar ocenjevanje dejanske ali nove vrednosti ni mogoče

Nekaterih stvari se ne da ocenjevati z vidika »nove« ali »dejanske« vrednosti. Nekatere izmed takšnih stvari lahko zavarujemo na t.i. taksirano vrednost (npr. umetniške, antične, starinske ipd. predmete), pri kateri zavarovalnica in zavarovanec vnaprej dogovorita vrednost zavarovanih predmetov. Prav tako o dejanski in novi vrednosti ne moremo govoriti pri zavarovanju denarja; bankovec za 100 EUR je »vreden« 100 EUR. Pri zalogah izdelkov govorimo o nabavni vrednosti (trgovsko in drugo blago, ki ga zavarovanec nabavi) oziroma o vrednostih, ki temeljijo na lastni ceni izdelkov (proizvodna cena, povišana za odvisne stroške), kadar zavarovanec sam proizvaja izdelke

nepremičnine, drobni tisk, sklepanje zavarovanj
Preberite tudi