Je vaš otrok pripravljen na nakup psa?

Kako otroku odgovoriti na prošnjo: »Želim si psa.«

Odraščanje z živaljo ima veliko dodano vrednost. Psi so za to vlogo še posebej primerni, saj se močno navežejo na družino. Pes in otrok sta čudovita kombinacija, saj se lahko med njima razvije trden odnos, od katerega imata veliko koristi oba. Poskrbite le, da bodo otroci na novega živalskega družinskega člana dobro pripravljeni in jim boste glede na njihovo starost zaupali ustrezno mero odgovornosti.

Odgovorni so vedno starši

Pogosto se srečujem z družinami, v katerih so si otroci želeli psa in so jim starši željo izpolnili. Kmalu pa so psa oddali, saj je bila odločitev prenagla in nepremišljena. Otroci so se psa naveličali.

 

Krivde za to ne smemo prenesti na otroke. Odgovorni so predvsem starši.

 

Otrokom razložite, kaj pomeni biti odgovoren lastnik psa.

 

Najprej morate poznati pravi razlog, zakaj si otrok želi psa. Če se z otrokom premalo pogovarjate, se lahko za psa prehitro odločite, ker želite le ugoditi otroku. Nakopljete si kup težav, pes pa je žrtev.

 

Da bi lahko otrokom svetovali o vzgoji psa, morate najprej sami pridobiti ustrezna znanja in kasneje otroka pri delu s psom ves čas nadzorovati.

 

Ne glede na to, kdo je pobudnik za nakup psa, pa odgovornost vedno nosite starši.

 

Kaj lahko naredite, da bo otrokova želja po psu za družino pridobitev in ne nadloga?

1. Otroka vključite v priprave na psa

Z otrokom se pogovorite, kako in kje psa sploh lahko dobite. Predstavite mu različne možnosti, ki jih skupaj preučite.

 

Če ocenjujete, da otroku lahko že zaupate nekaj odgovornosti, naj poda svoje mnenje.

 

Skupaj izberite pasmo, ki ustreza načinu življenja družine  in poiščite primernega vzreditelja.

 

Če se pred nakupom psa nameravate posvetovati s strokovnjakom, naj bo otrok vključen v posvet.

 

Tako bo otrok začel bolj realno razmišljati o psu in o tem, da ima tudi pes svoje zahteve.

 

Otroci imajo namreč pogosto precej popačene predstave o sobivanju s psom. Dobijo jih iz risank in filmov, ali ko vidijo nekoga, ki se zabava s svojim že vzgojenim psom.

 

Način, da psa kar naenkrat od nekod pripeljete, se mi zdi neustrezen. Še posebej odsvetujem nakup psa kot darilo. Otroka je treba na prihod psa pripraviti.

 

2. Otrok naj se zaveda, da pes ni igrača

Otroka vprašajte, zakaj si psa sploh želi. Če začutite, da si ga predstavlja kot igračo, ga raje ne kupujte.

 

Otroku njegovi starosti primerno razložite, da psa ne moremo »vklopiti«, kadar se nam zazdi, in ga »izklopiti«, kadar zanj nimamo volje ali časa.

 

Pes je živo bitje 24 ur na dan in potrebuje tudi svoj mir.

 

Če si otrok želi psa, ker je osamljen in potrebuje nekoga za druženje, se lahko zgodi, da bo psa začel v ta namen izkoriščati. Za psa je lahko to zelo stresno.

 

Pogosto namreč obravnavam primere, ko pes postane agresiven, ker otroci neprestano drezajo vanj. Zato je za psa edini način, da si izbori malo miru, ta, da jasneje pokaže svoje nelagodje: s kazanjem zob ali celo z ugrizom.

 

Žal pri tem ne moremo kriviti psa, ampak starše, ki otrok niso naučili, da pes ni igrača in ima svoje potrebe. Zato osamljenemu otroku raje poskusite poiskati primerno družbo ali ga vpišite na kakšno prostočasno dejavnost. 

 

3. Postavite prioritete

Razmislite, koliko je otrok že obremenjen v šoli ali z obšolskimi dejavnostmi. Če ima že sedaj polno zasedene dneve, bo težko našel dovolj časa še za psa.

 

Skupaj postavite prioritete. Na prvem mestu naj bo šola, za drugo pa se dogovorite, kaj bo imelo prednost – krožek ali pes. Morda bo dovolj, da nakup ali posvojitev psa le malo preložite, če veste, da prihaja obdobje, ko bo otrok imel več časa.

 

Nikar otroka ne preobremenjujte, saj bo na koncu kratko potegnil tudi pes. Če se otrok ni pripravljen odreči nekaterim stvarem, potem očitno ni pripravljen na prihod psa.

 

4. Oblikujte urnik

Otrok morda ne ve, kaj zahteva pes: vstajanje ob petih zjutraj, navajanje psa, da potrebo opravlja zunaj in ne v stanovanju, zato ga je potrebno peljati ven vsaki dve uri ali odrekanje svojim željam zaradi potreb psa. Zato pogosto svetujem staršem, naj se kakšen mesec pred nakupom psa vedejo, kot da psa že imajo.

 

Simulirajte torej vsako situacijo, ki bi se dogajala, če bi že imeli psa.

 

Predlagam tudi, da skupaj obiščete skupinski tečaj za šolanje psa in si ogledate, kako poteka. Otroku razložite, da boste na tečaj prihajali v vsakem vremenu.

 

Ob takšnem urniku bo otrok spoznal, da pes zahteva veliko odgovornosti in časa v vseh okoliščinah. Morda si bo celo premislil in mu boste namesto psa kupili paličnjake ali celo ničesar.

 

Odsvetujem pa, da psa kupite, če si je otrok premislil. Mnogi menijo, da se bo otrok z resničnim psom vedel drugače in bo postal odgovoren. No, najverjetneje ne bo.

 

5. Otroku razložite, da pes stane

“Lastništvo” psa ima tudi nekaj negativnih plati. Tega pred otrokom ne skrivajte. Razložite mu, da bo za psa treba kupiti ležišče, posode, ovratnico, povodec in druge pripomočke, ga kvalitetno hraniti, redno voziti k veterinarju in v tečaje vzgoje, kar pomeni precej stroškov.

 

Svetujem, da del stroškov prevzame tudi otrok, če dobiva žepnino. Če svojega mošnjička noče načeti, psa ne kupujte.

 

Otroci naj na tečajih sodelujejo

Če se odločite za nakup, je pomembno, da otroka primerno usmerjate tudi po nakupu.

 

Otroci lahko sodelujejo na tečajih vzgoje psov, saj se ob tem naučijo odgovornosti, discipline in pomena gibanja na prostem.

 

Na naših skupinskih tečajih pogosto prav otroci prevzamejo glavno vlogo pri delu s psom. To radi počnejo in so pri vzgoji psa tudi uspešni.

 

Na svet namreč gledajo z druge perspektive kot odrasli, zato imajo zelo dober občutek za delo s psom. Niso obremenjeni s starimi vzorci vzgoje psov, informacije sprejemajo povsem odprto in se znajo prepustiti.

 

Otroke pri delu s psom še posebej motivira to, da takoj dobijo povratno informacijo o svoji uspešnosti.

 

Psa naj vzgaja vsa družina. Vsak korak naredite skupaj, vsi se udeležite skupinskega tečaja vzgoje psa. Ne hodite na tečaj samo starši in obratno, ne puščajte otroka na tečaju, medtem ko se sami odpravite drugam. Če vsa družina ni sposobna sodelovati pri vzgoji psa, ga močno odsvetujem.

 

Ob upoštevanju zgornjih nasvetov bo otrok spoznal, da »imeti psa« pomeni veliko dela, stroškov in odgovornosti. Prej mu boste to dopovedali, bolj premišljena bo njegova odločitev.

 

Če bo po vsem tem želja še vedno velika, bo otrok najverjetneje znal prevzeti odgovornost in bo dober pasji vodnik. Takrat bo pes postal najboljše, kar se je otroku v življenju zgodilo.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Želite prejemati takšne nasvete v vaš poštni nabiralnik? Prijavite se na naše e-novice posebej za lastnike psov:

 

psi, domači ljubljenčki
Preberite tudi