Kako bo pes sprejel dojenčka?

Najprej poskrbite, da je pes dobro vzgojen.

Velikokrat me na pomoč pokličejo lastniki, ki so imeli vzgojenega psa, a se je ob prihodu dojenčka »spremenil«. V resnici se ni, le vzgojen ni bil, čeprav so lastniki mislili, da je. Ves čas je bil v središču pozornosti, zato niso prepoznali težav. Ko pomembnejši postane dojenček, pa se razkrijejo tudi težave in resnična mera vzgojenosti psa. Kako ravnati, ko par s psom dobi dojenčka?

Zgodba se bo odvila po najboljšem scenariju, če boste, še preden načrtujete otroka, poskrbeli za vzgojo psa. Že od začetka sobivanja ga vključite v kvaliteten tečaj vzgoje, kjer se naučite pravilno živeti z njim. Vendar to ne pomeni tečajev šolanja in učenje poslušnosti, ampak izobraževanje s področja pasje psihologije in poznavanje učnih procesov. Na ta način boste usvojili sistem, v katerem znate s psom komunicirati in ravnati pravilno.

 

Tako kasneje, ob kakršnih koli spremembah, s psom ne boste imeli težav. Odsvetujem načrtovanje otroka, če imate doma psa z vedenjskimi težavami. Najprej poskrbite, da bo pes vzgojen.

 

Ob prihodu dojenčka bo vse skupaj veliko težje: dojenček bo postal prioriteta v vašem življenju, kar bo podaljšalo proces vzgoje psa.

 

V mnogih primerih pa je dojenček že na poti, čeprav pes ni dobro vzgojen.

 

Preberite pet nasvetov, kako lahko v teh primerih poskrbite za prijetno sobivanje dojenčka in psa:

 

1. Psu določite svoj prostor.

Ne čakajte do poroda. Če že veste, da je na poti naraščaj, je skrajni čas, da začnete psa navajati na svoj prostor. Pes ga ne potrebuje samo zaradi novorojenčka. Tudi sicer potrebuje svoj mir, kotiček, kamor se lahko umakne in spočije. Brez svojega prostora je pes nestrpen, ves čas hodi naokrog in ga išče.

 

Pogosto opažam, da se ljudje preveč ukvarjajo s tem, kje pes ne sme biti (na postelji, kavču, v kuhinji …), pozabijo pa mu pokazati, kje je lahko.

 

Ko psa podite iz kuhinje, mu morate tudi povedati, kam naj gre – torej na svoj prostor.

 

Na začetku svetujem, da psa na njegov prostor navajate s fizično omejitvijo (npr. boksom). To kasneje nadomestite z ležiščem, ki ga lahko kombinirate s privezom. Psa morate namreč naučiti, da mora tam počakati, pri čemer samo besede ne bodo dovolj. Ko se prostora navadi, lahko fizično oviro odstranite in razumel bo, da je to njegov prostor.

 

2. S psom čas preživljajte kvalitetno.

Ne ubirajte najlažje poti, ko skušate hkrati potiskati voziček in se ukvarjati s psom. To lahko počnete šele, ko je pes že vzgojen. Pa še takrat bo tak sprehod predstavljal samo del časa, ki mu ga namenite. Od takega sprehoda ima pes bolj malo koristi.

 

Seveda je otrok prioriteta vseh staršev, a psa ne smete zanemariti.

 

Poskrbite, da si vzamete čas posebej za psa in ga preživite kvalitetno. Priskrbite si varstvo za otroka (lahko je eden izmed staršev s psom, drugi z otrokom) in se posvetite le psu.

 

Kadar pa se ukvarjate z dojenčkom, naj pes, vsaj na začetku, ne bo zraven. Šele nato, ko se drug drugega navadita in pes dojenčka sprejme, lahko začnete s skupnimi sprehodi. Ko otrok malo zraste, ga vključite v učni proces in naj tudi on čas s psom preživlja kvalitetno.

 

3. Psu omogočite več gibanja in zaposlitev.

Za nevzgojenega psa bo prihod dojenčka stresen. Veliko psov je danes namreč vedno povsod prisotnih, sprehajajo se po vseh prostorih in so v središču pozornosti. Kar naenkrat pa doživijo preobrat, ko središče dogajanja postane novorojenček. Pogosto se psi zato lahko soočijo s problemi in frustracijami. Teh pa se najlažje znebijo s kvalitetnim gibanjem in z zaposlitvami.

 

Poskrbite, da bo pes psihofizično zadovoljen. Naj se razgiba, vpišite ga v kakšen tečaj, pripravite mu miselne igre.

 

Sicer se bodo frustracije kopičile, pes ne bo zadovoljen v svojih nagonih, verjetnost za težave bo vse večja in z njo tudi možnosti zapletov, ljubosumja ipd.

 

4. Poskrbite za preventivo.

Za nevzgojenega psa je nova situacija, ko sobiva z novorojenčkom, lahko zelo stresna tudi zaradi veliko otroškega joka in novih vonjav.

 

Vsaj na začetku pes nima kaj početi tam, kjer je dojenček in dojenček nima kaj početi tam, kjer je pes.

 

Ne morete spremljati dojenčka, kako počne nekaj novega, in se hkrati posvečati psu.

 

Najbolje je, da se ukvarjate z vsakim posebej. Kadar se ne ukvarjate s psom, naj bo na mestu, ki ste mu ga določili. Le tako boste z gotovostjo preprečili, da bi prišlo do neželene situacije. Veliko bolje je, da probleme preprečite, kot pa da se jih lotite šele, ko začne pes renčati na dojenčka.

 

5. Izogibajte se sprejemnih obredov.

Novopečeni starši pogosto dobijo ljudski nasvet, da mora pes dojenčka, ko ga prvič prinesejo domov, prevohati. Verjemite mi, da pes zelo dobro voha in bo nov vonj spoznal brez tiščanja dojenčka pod njegov smrček. Posebna spoznavanja so odveč. Že to, da dojenčka prinesete domov, živi v isti hiši in oddaja svoje vonje, je psu dovolj, da ga spozna.

 

Raje dajte psu čas, da se navadi na novost. Čas pa mu lahko zagotovite s preventivo, ki je opisana v prejšnji točki. Če ne bo večjih konfliktov, se bo pes dojenčka slej ko prej navadil in ga sprejel kot del družine, četudi ni vzgojen.

 

Če se kljub upoštevanju teh petih točk pojavijo težave, čim prej poiščite strokovno pomoč nekoga, ki bo prišel na vaš dom in vam pomagal, preden težave postanejo nevarne. Težav ne rešujte na lastno pest, saj je tveganje preveliko.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Želite prejemati takšne nasvete v vaš poštni nabiralnik? Prijavite se na naše e-novice posebej za lastnike psov:

 

psi, domači ljubljenčki, družina, otroci
Preberite tudi