Vse najboljše, kuža Pazi!

Maskota kuža Pazi že 20 let skrbi za varnost najmlajših.

Prvi šolski dan je za kuža Pazija najbolj delaven v celem šolskem letu. Zakaj? Ker vsako leto dobi nalogo, da poskrbi, da šolarji varno prečkajo cesto pred številnimi šolami po vsej Sloveniji. Njegovo delo pa se s tem ne konča. Že 20 let namreč s svojim zgledom in uporabnimi nasveti otrokom neutrudno pomaga pri ponotranjenju pravil o varnem ravnanju v prometu. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo pasjega tolmača in izvedeli marsikaj zanimivega.

Kuža Pazi, hvala za čas, ki ste si ga vzeli za nas.

Ah, dobro, tako star pa vendarle še nisem, da bi me morali vikati. Poskusiva kar s tikanjem, v Ameriki nisem še niti polnoleten!

 

Dogovorjeno. Pa bodimo za začetek nekoliko bolj drzni. Kako je mogoče, da tako dobro razumeš človeški jezik, govorica pa ti še vedno dela težave?

Ha, ha. Ste že kdaj srečali psa, ki bi govoril? Seveda ne. Moja sreča je, da že dvajset let na poti v šolo poslušam čebljanje in pogovore več tisoč otrok ter se tako vedno znova naučim česa novega. Rad rečem, da sem sodoben kuža, ki ostaja v koraku s časom. A to ne pomeni, da bom kdaj (spre)govoril.

 

Dvajset let, praviš? Si se v tem času že kaj naveličal paziti na otroke?

Naveličal? Otrok? Ah, kje pa. Varnost najmlajših mi pomeni tako veliko, da to počnem z veseljem. Še posebej september je zame vsako leto tisti mesec, na katerega se pripravljam vse poletje, ponavljam učna gradiva o varnosti na cesti in razmišljam, kako bi presenetil svoje najmlajše prijatelje.

 

Morate tudi vi obnoviti svoje znanje o prometni varnosti? Preverite s testom: Ste dober zgled otroku v prometu?

 

Si za nadobudne šolarje septembra pripravil kaj posebnega?

Cesta je že sama po sebi veliko presenečenje, zato se vsako leto močno trudim, da čez cesto varno pospremim čim več osnovnošolcev in da ti razumejo, kako pomembna je varnost v prometu.

 

Vse starše, ki tole berejo, pozivam, naj si preberejo članek, kako naj svoje otroke učijo o prometni varnosti.

 

Pa ne le na poti v šolo, želim si, da so otroci varni tudi doma, na izletih in seveda na igrišču! Zato sem še toliko bolj vesel darila, ki sem ga prejel ob rojstnem dnevu – slikanice Kuža Pazi reši igrišče pisateljice Darje Divjak Jurca, ki jo je ilustriral David Fartek.

 

Nam lahko zaupaš, kako si popestriš sprehode, kadar te na njih ne spremljajo otroci?

Zelo redko se na pot odpravim brez otrok. Kadar pa nisem v njihovi družbi in mi je dolgčas, si pot popestrim s pesmico Janeza Bitenca: »Kuža Pazi z repkom miga, vstane, leže, tačko da; hišo čuva, jezno laja, če nikogar ni doma.« Vedno se nasmejim, ker naj bi mi bilo kuža Pazi ime ravno zaradi te pesmice. Ampak jaz ne čuvam hiše in ne lajam jezno, zato že razvijam idejo, da bi pesmico pošteno priredil.

 

Čeprav praviš, da se na pot le redko odpraviš brez otrok, pa vidim, da si v precej dobri formi. Si se v teh dvajsetih letih pošteno spremenil, opaziš kakšne spremembe, ko se pogledaš v ogledalo?

Ha, ha. Ne samo da opazim spremembe, spremenil sem se v pravega lepotca! Ob rojstvu so me poimenovali Terglav, čuvaj podzemlja. Oblekli so me v belo majčko, nerad pa se hvalim tudi s svojimi tremi glavami. Vesel sem, da so me osvobodili oblačil, me poslali na vizualno preobrazbo k Lili Prap in na plažo. Pridobil sem čudovito zlato rumeno polt, zaradi katere mi navzven utripa moje srečno pasje srce. Zato lahko odgovorim pritrdilno: opazim spremembe, in kar je še pomembnejše, opazijo jih tudi otroci, ki me imajo resnično radi!

 

Pa naj dodam še, da imam svoj tek: Kuža Pazi tek. Vse otroke vabim, da se mi septembra pridružijo na Triglav teku, na Brdu pri Kranju.

 

Oblačila ti torej niso pri srcu? Ali vseeno prisegaš na kakšen modni dodatek?

Obožujem rumeno barvo in rutke. Nad rumenimi rutkami mi je uspelo navdušiti tudi osnovnošolce, zato smo se dogovorili, da jih prvošolčkom vsako leto razdelim več kot 24.000. Sam jih delim že dvajset let, pred tem so jih pri zavarovalnici delili že petnajst let. Čeprav, iskreno in med nami povedano, mislim, da se trend uveljavlja šele sedaj, odkar jih delim jaz. Sem pač priljubljen. Ne le da učenci rutke nosijo v prvem razredu, večini so tako zelo všeč, da so njihovi modni dodatki tudi v drugem razredu. Mislim, da se odlično spoznam na modo in da mi je z rumenimi rutkami res uspelo narediti pravi osnovnošolski hit.

 

Se pa vsako leto zgodi, da kakšen otrok rutko zgubi. Brez skrbi, če mi napiše sporočilo na digital@triglav.si, mu vedno z veseljem pošljem rutko, za katero mi mora obljubiti, da jo bo bolje čuval.

 

Veš kaj, ti modni guru, čas je, da se vrneš na osnovnošolske poti, preden te raznese od samozavesti, pred tem pa te vseeno želimo vprašati še nekaj. Kaj si želi Pazi, kadar ne skrbi za varnost, otroke in modne dodatke?

Kot kuža si neizmerno želim, da bi me nekje na poti v šolo pričakala čisto prava rumena kost, in to takšna gromozanska. Od sreče bi se mi kar zmešalo! Z veseljem bi jo glodal skozi vse šolsko leto in še lažje pričakal novo generacijo osnovnošolcev. Mogoče pa mi jo letos priskrbijo otroci, ki me imajo že od vsega začetka zelo radi in res lepo skrbijo zame. Jim boste prosim sporočili moje želje, saj veste, za 20. rojstni dan?

družina, otroci, nezgodno zavarovanje otrok in mladine
Preberite tudi