Pozor, nevaren pasji iztrebek!

Pobiranje pasjih iztrebkov preprečuje zdravstvene težave ljudi in živali, pojasnjuje veterinarka.

Uvidevni in odgovorni lastniki psov se na sprehod s svojim hišnim ljubljenčkom zagotovo odpravite z vrečkami za pasje iztrebke v žepu. Izločke svojega kužka poberete, saj se zavedate, da njihova podoba ne prispeva k urejenemu videzu okolice. Pa veste, da pasji iztrebki lahko tudi škodujejo zdravju?

»Kot odgovorna lastnica psov vedno poskrbim tudi za tisto, kar je za nekatere malo manj prijetno delo, to je pobiranje pasjih iztrebkov. Da pospravim za svojim psom, je zame nekaj povsem samoumevnega, ne samo na domači zelenici, ampak tudi v urbanih naseljih, na travnikih, njivah in v gozdovih,« svoje mnenje poda Nina Golob, lastnica psa in inštruktorica pri Alfakanu.

 

Zaveda se namreč, da pasji iztrebki niso le neprijetno presenečenje, ki se ob malce nepazljivosti lahko znajde na čevljih. Za človeka in druge živali so lahko tudi nevarni.

 

Okužbe, ki pretijo ljudem

Ob stiku s pasjim iztrebkom se lahko ljudje okužimo s tako imenovanimi zoonozami. Gre za nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. V človeško telo zaidejo na različne načine: z vdihavanjem, zaužitjem, skozi kožo …

 

»Med pogoste zoonoze, ki jih najdemo pri psih in mačkah, sodi tako imenovana toksokarioza, ki jo povzroča glista Toxocara canis. Glistavi domači ljubljenčki z iztrebki izločajo številna mikroskopsko majhna jajčeca glist,« pojasnjuje dr. sci. Zlata Čop, doktorica veterinarske medicine iz Veterinarske klinike Lesce. Sogovornica dodaja, da so tovrstnim okužbam izpostavljeni zlasti naši najmlajši.

 

»Iztrebki so zelo moteči kjer koli v okolju, še posebej pa na otroških igriščih, saj se tam zadržujejo tudi otroci. Tem zaradi njihove starosti včasih ne moremo dopovedati, da vse, kar najdejo na tleh, res ni za v usta,« pojasnjuje Nina Golob. Odkar je tudi sama postala mama, je opazila, da so psi v bližini otroških igrišč pogosto nezaželeni prav zaradi njihovih neodgovornih lastnikov.

 

Se pa s to boleznijo seveda lahko okužijo tudi odrasli, na primer ob zaužitju slabo očiščene hrane ali s pitjem vode, ki je bila v stiku s pasjimi iztrebki.

 

»Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo v različne organe, kot so jetra, pljuča, lahko tudi oko. To nato privede do lokalnih vnetij, oteženega dihanja, resnih motenj vida …,« posledice okužbe opisuje veterinarka.

 

Okužbe, ki jih prenašajo pasji iztrebki, lahko preprečite z redno osebno higieno in s temeljitim očiščenjem hrane, ki bi lahko bila v stiku z iztrebki.

 

Za ljudi pa je lahko nevarna tudi pasja trakulja, ki povzroča mehurjavost. Pes, okužen s trakuljo, z iztrebki izloči tudi jajčeca trakulje. Okužba se na človeka prenese ob stiku z iztrebki ali z okuženo hrano, zlasti tako, ki jo naberete v naravi (npr. regrat in čemaž).

 

»Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo po telesu in povzročajo mehurnjake na različnih delih, zlasti v jetrih, pljučih in trebušni votlini. Ti v večini primerov sicer ne povzročajo vidnih zdravstvenih težav, lahko pa resno ogrožajo življenje ali celo povzročijo smrt,« pojasnjuje dr. Zlata Čop.

 

Pasji iztrebki so nevarni tudi za druge živali

Ne samo za ljudi, pasji iztrebki so lahko nevarni tudi za druge živali, zlasti prežvekovalce. Ti se lahko okužijo tako ob prosti paši na travniku kot tudi s pokošenim senom ali silažo.

 

Kot pojasnjuje naša sogovornica, lahko pasja trakulja v iztrebkih povzroči zdravstvene težave predvsem pri domačih rastlinojedih živalih, kot so na primer različne vrste goveda. Posledica tovrstne okužbe je neuporabnost drobovine.

 

Zaradi pasjih iztrebkov se živina lahko okuži, njenim lastnikom pa to povzroči materialno škodo. Ta je povezana z zdravljenjem živine ter z izpadom dohodkov od prodaje mesa in drugih izdelkov.

 

Pasji iztrebki vplivajo tudi na kakovost in uporabnost krme. »Z iztrebki onesnaženo krmo živali pogosto zavračajo. Prav tako taka krma hitreje gnije, plesni in posledično povzroča prebavne motnje pri živini, prinaša pa tudi druga zdravstvena tveganja,« še pojasnjuje dr. Čopova.

 

Iztrebek je pokazatelj zdravja psa

Pasje iztrebke je, kot pravi naša sogovornica, priporočljivo pobrati še zaradi enega zdravstvenega razloga. Tako lahko namreč hitreje prepoznate tudi morebitne spremembe v zdravju svojega psa. Že hiter pogled na pasji iztrebek vam lahko razkrije marsikaj o zdravstvenem stanju vašega štirinožnega prijatelja.

 

Prvi pokazatelj je barva blata. Če vaš pes ni zaužil pasje hrane, ki jo sestavljajo jetra ali vranica, in je pasje blato temno, skoraj črno, morda krvavi skozi želodčno sluznico ali sluznico tankega črevesja. Če boste opazili, da je njegovo blato izredno svetlo, ima morda težave z jetri.

 

Pokazatelj vnetij debelega črevesja so lahko na primer tudi primesi sveže krvi in sluzi v iztrebku. Velike količine kašastega blata nakazujejo težave s trebušno slinavko.

 

Tudi izredno suh in trd iztrebek, ki je povezan z bolečinami pri iztrebljanju, kaže na težave. Običajno gre za zaprtje. Po drugi strani pa tekoče blato in črvičenje nakazujeta vnetje prebavil.

 

Preverite, kdaj je nujen obisk veterinarja in kdaj lahko za zdravje svojega psa poskrbite sami.

 

Spopad s pasjimi iztrebki

»V Sloveniji imamo približno 250.000 psov, ki v povprečju izločijo med 0,3 in 0,4 kilograma blata na dan. Dnevno torej slovenski psi izločijo 87,5 tone iztrebkov, na leto pa skoraj 32 tisoč ton,« nam podatke o količini pasjih iztrebkov pomaga izračunati dr. Čopova.

 

Količina iztrebkov predstavlja veliko težavo zlasti v urbanih mestnih okoljih. Pristojne institucije se v posameznih evropskih mestih s pasjimi iztrebki spopadajo na različne načine.

 

Najpogostejši ukrep, ki ga dobro poznamo tudi v Sloveniji, je kazen za nepobiranje pasjih iztrebkov. A v nekaterih evropskih mestih so šli še korak dlje. V nemški Jeni bodo tako lastnike psov, ki ne bodo pospravili za svojimi ljubljenčki, iskali z DNK-analizo iztrebkov.

 

Globa za nepobrane pasje iztrebke se razlikuje od mesta do mesta. V Ljubljani ali Novem mestu znaša 40 evrov, v Murski Soboti in Slovenj Gradcu pa kar 125 evrov.

 

Podoben način iskanja kršiteljev ob pomoči pasje DNK uvajajo tudi v prestolnici naše južne sosede, kjer kršitelja čaka globa v višini do 500 evrov. So se pa v Zagrebu odločili, da bodo vestne lastnike psov tudi nagradili, in sicer s popusti v trgovinah s pripomočki za male živali.

 

Posebno strategijo so ubrali v Madridu. Tamkajšnji prostovoljci so namreč med sprehodom po mestu lastnike psov opozarjali na pobiranje iztrebkov. Rezultat? Več kot 70-odstotno zmanjšanje nepobranih pasjih nečednosti.

 

A ne glede na vse ukrepe največjo odgovornost nosijo skrbniki štirinožnih prijateljev. Zato na sprehod s svojimi ljubljenčki le vzemite posebne vrečke za njihove iztrebke. »Vanje pospravite iztrebke svojih psov in jih po možnosti odvrzite v za to namenjene koše ali pa vsaj med smeti, nikakor pa ne v bližnji grm,« zaključuje dr. Čopova.

družina, otroci, domači ljubljenčki, psi, zdravje, preventiva, zavarovanje psov
Preberite tudi