Pri vzgoji psa ni hitre rešitve

Kako se je neka družina s pomočjo Alfakanovega tečaja lotila vzgoje psa

Pred letom sta nam poginila psa, ki smo ju imeli zelo dolgo. Takrat smo si rekli, da ne bomo imeli več domačih ljubljenčkov, saj je bilo slovo od obeh precej težko. A po obdobju žalovanja smo spet začeli pogovore o novem domačem ljubljenčku. Vendar to ni zgodba  o nakupu psa. To je zgodba o tem, kako nam je vzgoja psa pomagala, da premagamo začetne težave. 

Kaj smo si želeli?

Želeli smo si majhnega, kratkodlakega psa, ki bo z nami v stanovanju, zato smo se nagibali k nakupu pasme nemški pinč. Naša želja je bila, da bo to notranji pes, tako da bo z nami preživel čim več časa. Po velikosti se nam je zdela ta pasma idealna.

 

Ko smo si prebrali, kakšen značaj in temperament ima, smo bili prepričani, da bo ravno pravšnji za našo družino. Je samozavesten, prijazen, čuječ čuvaj ter odličen spremljevalec. Na svoje lastnike je zelo navezan in z njimi želi preživeti čim več časa.

 

Preberite si, kako smo kupili nemškega pinča – našo Lori.

 

Nujno potrebujemo šolanje

Za nemške pinče velja, da so izredno inteligentni in naj bi jih bilo razmeroma lahko vzgojiti. Ha, ko je Lori prišla domov, so se začele težave. Ni bila navajena na sobno čistočo, bila je zelo posesivna do svojih igrač, okolja in celo do družine, o socializaciji s psi in ljudmi pa tudi ni bilo ne duha ne sluha.

 

Že prvi dan se zaradi strahu ni upala polulati pred hišo. Tudi drugi dan ne. Lulala je le notri in to je trajalo kar nekaj tednov. Navajanje na sobno čistočo je terjalo od nas kar nekaj potrpežljivosti, časa in energije. Da o pranju sploh ne govorimo. Na  sobno čistočo se je Lori navadila v približno treh mesecih.

 

Zaradi njene negotovosti, tresenja kadarkoli je zapustila stanovanje, renčanja in lajanja na druge pse in celo ljudi, smo se odločili, da nujno potrebuje šolanje.

 

Ravno v tistem času sem na Facebooku zasledila, da Zavarovalnica Triglav skupaj s pasjo šolo Alfakan razpisuje natečaj "Išče se pes", s katerim bi izbranemu psu omogočili tečaj vzgoje psa.

 

In tako sem prijavila našo Lori, saj bi v vsakem primeru šla na tečaj. Bili smo strašno veseli, ko smo izvedeli, da je Lori izbrana. A hkrati malo zaskrbljeni. Ali nam bo uspelo?

 

Šolanje za vse

Ko je Uroš prišel z uvodnega sestanka pri Alfakanu in mi obnovil vse, kar so mu inštruktorji povedali, me je stisnilo. Oziroma bolje rečeno, me je skoraj kap:

  • Ne smemo ji dati hrano v posodo in jo na ta način hraniti?
  • Kupiti moramo boks?
  • Imeti mora dolg povodec?
  • Z njenega vidnega polja moramo odstraniti vse njene igrače?

 

Halo? Kljub temu, da mi je vse stvari natančno obrazložil, zakaj je tako dobro in prav, se mi zdi, da sem ga poslušala le na pol in razmišljala, kako uboga bo sedaj Lori. Smilila se mi je.

 

Uroš mi je odločno dejal, da če smo se odločili za prevzgojo oziroma vzgojo, naj zaupam Alfakanovem načinu dela.

 

Ni mi preostalo drugega, kot da se strinjam. Tako se je začela vzgoja naše Lori.

 

Učimo se hranjenja iz roke

Prvih nekaj dni Lori ni hotela sodelovati. Ne doma ne na samem tečaju. Ker je pri Alfakanu poudarek na hranjenju iz roke, je na začetku celo stradala. Iz roke enostavno ni hotela jesti. Počasi je po nekaj dneh začela jesti iz roke v stanovanju, zunaj hiše pa še ne. Vse jo je zmotilo, ptiči, letala, drugi ljudje ... Pri meni je začela jesti iz roke zunaj na sprehodu šele po približno mesecu in pol po prvem obisku tečaja.

 

Pri Urošu je šlo nekako bolje, saj je tečaj z njo obiskoval on . In tudi več vadil. Vendar je še vedno imela občasno težave, še posebej, če je bil tečaj na drugi lokaciji, ali če so jo zmotili drugi psi. Na en obisk tečaja sem šla tudi sama, vendar je bila totalno nepripravljena sodelovati, kljub temu, da sem jo na mesto tečaja peljala 40 minut prej, da  bi se navadila prostora, vonjev ...

 

Po približno treh mesecih, je Lori končno usvojila tudi hranjenje iz roke. Pri vseh članih družine. In šele, ko vidiš spremembo v obnašanju psa, razumeš, zakaj je to tako pomembno.

 

Kot poudarjajo inštruktorji Alfakana, ima hranjenje iz roke številne pozitivne učinke.

 

Hranjenje iz roke zagotavlja zelo dobro navezavo med vodnikom in psom. Lori sedaj ne motijo več razni ptički, metulji in letala, osredotočena je le na tistega, ki jo pelje na sprehod.

 

Hranjenje iz roke služi kot orodje pri učenju s pozitivno motivacijo za dvig želje po delu. To zagotavlja, da pes začne spoštovati vodnika kot vodjo krdela. In s tem, ko se s psom ukvarjamo, dvigujemo njegove umske sposobnosti in ga psihično zaposlimo.

 

Potrebujemo boks za psa

Čeprav sem bila na začetku zgrožena ob omembi besede "boks za psa", sedaj vem, da ga Lori potrebuje. Tako kot mi potrebujemo svoj prostor v stanovanju, svoj kotiček, svojo sobo, Lori potrebuje svoj prostor, kjer se umiri, počiva, spi ter ve, da jo tam ne bo nihče motil.

 

Ko je v svojem prostoru, nima časa za neumnosti, ki jih je počela prej, ko je npr. lajala na vse in vsakogar, ki se je pripeljal mimo hiše. Ali pa kradla hrano z mize. Tudi ko je z nami, je teh njenih početij čedalje manj, in upamo, da bo sčasoma popolnoma pozabila nanje.

 

Boks za prevažanje psa pa nam je sploh rešil življenje, saj je Lori na začetku vsakič, ko se je peljala v avtu (pa četudi samo 20 minut), bruhala.

 

Po nasvetu inštruktorice Alfakana smo kupili transportni boks in od takrat teh težav ni več.

 

Z lajanjem se še ukvarjamo 

Njeno lajanje na druge pse, mačke in nasploh na zunanje dražljaje je bilo  strašno nadležno. Še zdaj je kdaj tako  in še vedno se s tem ukvarjamo. Na samem tečaju se ni obnašala nič drugače. Vsakega psa je živčno oblajala. Vse jo je zmotilo, naokoli je tekala vsa iz sebe.

 

Zgrešila sem v tem, da sem sama mislila, da socializacija psa  pomeni, da psa spustiš k drugemu psu, da se pozdravita, spoznata. Ampak ne.

 

Psa, ki je preveč reaktiven, ne smeš spustiti k drugemu psu. Reaktivnost pomeni, da je pes pretirano, nenormalno odziven na običajne dražljaje. Lori je res intenzivno reaktivna. V času trajanja tečaja se je stanje malce umirilo, vendar je še vedno reaktivna.

 

Kot so nama povedali inštruktorji Alfakana, je odpravljanje reaktivnosti dolgotrajen proces. Takemu psu je potrebno zagotoviti varnost in možnost umika iz stresnih situacij.

 

Pomembno je, da tudi vodniki to vemo. Ter se takrat, ko je res hudo, s psom umaknemo iz za njega stresnega okolja.

 

Vzgoja Lori še vedno poteka. Vendar nam je vpis v šolo Alfakan dal precej več, kot smo na začetku mislili. Predvsem spoznanje , da pri vzgoji psa ni hitre rešitve in da moramo biti strašno potrpežljivi ter s psom delati vsak dan.

družina, domači ljubljenčki, psi, zavarovanje psov, prosti čas, aktivno življenje
Preberite tudi