Električni vse bolj priljubljeni
Lastniki električnih vozil o svojih izkušnjah z električnimi avti.

Prodajne številke hibridnih in električnih avtomobilov za leto 2016 so bistveno obetavnejše, kot so bile leta prej. A električni avtomobili so na slovenskih cestah vseeno še precej redki. Mnogi namreč še vedno dvomijo, da so prava alternativa bencinskim in dizelskim. Kakšno je življenje z električnim avtomobilom, smo preverili pri uporabnikih, ki že imajo nekaj izkušenj.

Po uradni statistiki slovenskih avtomobilskih uvoznikov so pri nas lani prodali 446 električnih in hibridnih avtomobilov. Hibridni avtomobili so bili sicer še v veliki večini, a delež povsem električnih avtomobilov se postopno povečuje. Hkrati se je povečalo število polnilnic, predvsem tistih za hitro polnjenje.

 

Novejši električni avtomobili imajo podaljšan doseg, ki lahko z enim polnjenjem znaša tudi do 200 kilometrov in več.

 

Tudi naslednji bo na elektriko

Lenart Tavželj iz Preddvora električni avtomobil uporablja že skoraj poldrugo leto in z njim je zelo zadovoljen. Dnevno v povprečju prevozi okrog 110 kilometrov, za to zadošča eno polnjenje baterije. Se je pa s svojim štirikolesnikom odpravil tudi že na daljšo pot od Kranja do Murske Sobote in z vmesnim polnjenjem brez težav prispel do cilja.

 

»Tudi naslednji avtomobil bo zagotovo električni, vendar večji in z daljšim dosegom,« pravi Tavželj. Zadovoljen je s številom polnilnic, ki so na voljo ob slovenskih cestah, in s subvencijami, ki jih za nakup električnih avtomobilov ponuja država.

 

Lenart Tavželj ima v svojem električnem avtomobilu toplo potniško kabino tudi v hladnejših zimskih dneh – ogrevanje vključi kar z aplikacijo na pametnem telefonu.

 

Električni je postal prvi pri hiši

Svoje izkušnje oziroma zadovoljstvo z uporabo električnega avtomobila je z nami delil tudi Aleš Bregant iz Mojstrane. V njegovi družini imajo električni avtomobil pol leta.

 

»Pravzaprav smo ga kupili kot drugo prevozno sredstvo v družini, a kmalu se je izkazalo, da bo postal prvo. Z njim se žena vsak dan vozi iz Mojstrane v službo v Ljubljani in tako dnevno prevozi okoli 200 kilometrov. V službenem času se baterije napolnijo, čeprav to niti ni nujno. Naš električni štirikolesnik ima na števcu že 30.000 kilometrov,« pravi Bregant.

 

Bregant je prepričan, da gre razvoj polnilne infrastrukture v pravo smer. Motijo ga le visoke cene polnjenja na polnilnicah ob slovenskem avtocestnem križu.

 

Samo še na električni pogon

Andrej Pečjak se že vrsto let ukvarja z razvojem električnih vozil in je pri nas nedvomno eden največjih strokovnjakov na tem področju. Tudi on je prepričan, da se bližamo času, ko bodo električno gnani avtomobili postali tako vsakdanji, kot so zdaj bencinski ali dizelski.

 

»Električne avtomobile v naši družini vozimo od leta 2007, od leta 2014 se vozimo samo še na električni pogon. Vozi se vsa družina, skupaj smo naredili že skoraj 600.000 električnih kilometrov. Naše izkušnje z električnimi avtomobili so odlične. Poleg tega imamo še dober občutek, da denar, ki gre za gorivo, ostane v Sloveniji,« pravi Pečjak.

 

Slovenija je po besedah Andreja Pečjaka glede elektrificiranosti prometa nekje v sredini evropskih držav. Če bi bila kupna moč večja, pa bi bilo po njegovem mnenju električnih vozil še več.

 

Po Pečjakovem mnenju so subvencije dobre in spodbudne, infrastruktura je razvejana. Ni pa rešeno vprašanje polnjenja električnih vozil tistega dela prebivalstva, ki stanuje v večstanovanjskih stavbah brez garaž, pretežno v stanovanjskih blokih.

 

Kateri so torej ključni razlogi, da se nekateri odločijo za električnega?

Ena ključnih prednosti električnih avtomobilov je cenejša in okolju prijazna vožnja. Pri svojem delovanju v nasprotju z običajnimi avtomobili z motorji na notranje zgorevanje ne izpuščajo toplogrednih plinov.

 

Preberite več o različnih tipih električnih vozil.

 

Električni avtomobili z enim polnjenjem zadostijo potrebam povprečnih uporabnikov. Številne raziskave avtomobilskih proizvajalcev namreč kažejo, da mnogi vozniki v Evropi dnevno prevozijo od 60 do 80 kilometrov, kar električni avtomobili zmorejo z enim polnjenjem.

 

Nedvomno so k boljši prodaji električnih avtomobilov pripomogle tudi subvencije Eko sklada. Ta je leta 2016 za nakup električnega avtomobila prispeval 7.500 evrov in za nakup priključnega hibrida 4.500 evrov. Slovenske subvencije so primerljive z zahodnoevropskimi. Vseeno električna vozila v primerjavi z bencinskimi in dizelskimi ob nakupu ostajajo razmeroma draga.

 

Ne nazadnje lahko k odločitvi za nakup električnega avtomobila prispevajo tudi nižji stroški goriva in vzdrževanja. Za 100.000 prevoženih kilometrov namreč stroški goriva bencinskega avtomobila s porabo 0,8 litra bencina na 100 kilometrov znašajo 9.800 evrov. Za polnjenje baterij električnega avtomobila bi pri enaki prevoženi razdalji odšteli 800 evrov.

 

Z električnim vozilom lahko v primerjavi z bencinskim pri enaki poti prihranite tudi več tisoč evrov.

 

Vendar pa se lahko zgodi, da se bo s povečevanjem števila električnih avtomobilov občutneje povišal tudi strošek oskrbe z električno energijo.

 

Kot pravi Pečjak, gre razvoj nedvomno v smeri elektrifikacije, saj število električnih vozil nezadržno narašča. V petih letih bo povsem običajno, če bo nekdo kupil električni avto.

 

Kaj pa zavarovanje električnega vozila?

Čeprav je vožnja z električnim avtom cenejša, zanj pri zavarovanju veljajo enaka izhodišča kot za vozila, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. Zaradi majhnega števila električnih vozil na trgu zavarovalnice namreč še nimajo dovolj izkušenj, na podlagi katerih bi lahko ocenile vse dejavnike, ki vplivajo na škodni rezultat teh vozil in posledično na višino premije. Premija se torej enako kot za vsa druga vozila računa na podlagi vrednosti in zmogljivosti vozila.

 

avto, električno vozilo, avtomobilsko zavarovanje
Preberite tudi