Kdaj ste nazadnje obnovili znanje prve pomoči?

Znanje je temelj, da odpravite morebitne pomisleke glede izvajanja prve pomoči.

Na videz miren sobotni večer. Voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti na spolzkem cestišču izgubi nadzor nad lastnim vozilom in se z veliko hitrostjo zaleti v drevo. Mimo kraja prometne nesreče se prvi pripeljete vi. Kako se boste odzvali?

Le 40 % slovenskih voznikov bi se v tem primeru čutilo sposobne dati prvo pomoč ponesrečencem. Tako kažejo podatki zadnje raziskave iz leta 2013, ki je nastala v sodelovanju Avto-moto zveze Slovenije in Rdečega križa Slovenije.

 

Ista raziskava je pokazala, da sicer osnovno znanje o prvi pomoči vozniki praviloma imajo. Podatek ne preseneča, saj je v Sloveniji tečaj prve pomoči obvezen pogoj za opravljanje vozniškega izpita. Prav to je bil kar pri 74,9 % udeleženih v raziskavi razlog, da so opravili tečaj prve pomoči.

 

Izkaže se, da problem nastane, ko je znanje treba uporabiti tudi v praksi.

 

Zakaj se v realni situaciji zatakne?

Domna Vodopivca, motorista reševalca iz reševalne postaje UKC Ljubljana, ki že 16 let pomaga ob prometnih nesrečah, rezultati omenjene raziskave ne presenečajo.

 

Po njegovem mnenju je vzrok za to, da očividci pri prometnih nesrečah ravnajo nesamozavestno, ta, da se udeleženci v prometu redko znajdejo v tovrstnih situacijah. Povprečnemu človeku se to zgodi le enkrat do dvakrat v življenju.

 

Vzrok za nesamozavesten odziv Slovencev je tako lahko tudi naša majhnost: »V večjih mestih ali državah je situacij in priložnosti za prvo pomoč udeležencem v prometni nesreči vsekakor več. Posledično pričakujemo tudi več samozavesti pri posamezniku, ki je v praksi že kdaj prej izvedel ukrepe prve pomoči.«

 

Temelj je znanje

Pogosto se izkaže, da so poleg pomanjkanja izkušenj vzrok za nesamozavestno dajanje prve pomoči tudi pomisleki o pomanjkanju znanja. Obvezen tečaj pred opravljanjem vozniškega izpita namreč še ne jamči ustrezne usposobljenosti voznikov v realnih situacijah, še posebej ne tistih voznikov, ki so tečaj opravili že pred leti.

 

Osvežitev znanja prve pomoči je zato vedno dobrodošla.

 

Osvežitev znanja je prvi pogoj, da boste kot vozniki odpravili nekatere pomisleke glede izvajanja prve pomoči. Izboljšali pa boste tudi kakovost izvajanja prve pomoči.

 

Hitra ponovitev osnov: Katera so nepravilna ravnanja pri prvi pomoči?

Ustrezna reakcija pri prvi pomoči ob prometni nesreči je ključnega pomena. Prva pomoč skrajša zdravljenje, izboljša okrevanje ali celo reši življenje. Ker so očividci lahko prvi ob poškodovancih, je njihova odgovornost še toliko večja.

 

Vsaka nesreča je posebna situacija. Za začetek ponovite nekaj osnovnih napotkov, kako kot očividec ob dajanju prve pomoči ne smete ravnati.

 

  • Ne odpeljite brezbrižno mimo kraja nesreče. Čeprav imate morda predsodke in se bojite dati prvo pomoč, lahko že z »varne« razdalje enega ali dveh metrov od kraja nesreče situacijo ocenite bolje kot iz svojega vozila. Pogosto mimovozeči sicer pokličejo reševalno ekipo, a se odpeljejo naprej. Ustavite in po klicu na številko 112 ostanite na kraju nesreče do prihoda reševalcev. Čas od 7 do 8 minut, kolikor v povprečju potrebuje ekipa nujne medicinske pomoči za prihod na kraj nesreče v mestih, je ključen in lahko marsikomu reši življenje.
  • Če niste prepričani, da niste v neposredni nevarnosti zaradi drugih udeležencev v prometu, ker kraja nesreče ne morete primerno zavarovati, se reševanja ne lotite. Raje samo pokličite pomoč in počakajte na reševalno ekipo.
  • Premikanje ponesrečenca je zelo tvegano. Če niste prepričani, za kakšno vrsto poškodbe gre, poškodovancu privzdignite brado, da ugotovite vsaj to, če je pri zavesti. Če je voznik ukleščen v vozilo, je pri ugotavljanju zavesti pomembno, da se ne sklanjate v avto. Zgodi se lahko, da se zapoznelo sproži sistem airbag, kar je lahko za vas smrtno nevarno.
  • Postopkov oživljanja z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca ne izvajajte, dokler poškodovanca ne položite na hrbet in na ravno, trdo podlago. Pri umetnem dihanju bodite pozorni, da čas med dvema posameznima vpihoma ne preseže petih sekund. Odrasli osebi pri umetnem dihanju v povprečju dajete 10 vpihov, pri zunanji masaži srca pa 100 stisov na minuto. Pri umetnem dihanju pazite, da vaša usta dovolj tesnijo in je dihalna pot ponesrečenca prosta. Pri zunanji masaži srca pa ne pozabite, da mora vaša roka med popustitvijo pritiska ostati na prsnem košu.

 

Obnovite svoje znanje

Morda smo vas spodbudili, da boste odprli priročnik o prvi pomoči ali pobrskali po spletu in obnovili osnovne postopke prve pomoči v različnih situacijah.

 

V naši infografiki si oglejte, kako pravilno ravnati, če prvi prispete na kraj nesreče.

 

Pri lokalnem območnem združenju Rdečega križa se lahko pozanimate tudi o tečajih za obnovitev praktičnega znanja prve pomoči.

 

Naj vam namignemo, da imate lahko seznam najpogostejših situacij in ustreznih postopkov prve pomoči ves čas kar v žepu – z mobilno aplikacijo Prva pomoč. Na voljo je za operacijska sistema Android in iOS.

 

Ljudje so vedno bolj pripravljeni pomagati

Vodopivec s sodelavci iz reševalne postaje rezultatom raziskave, omenjene na začetku, ob bok za spodbudo postavlja njihove pozitivne izkušnje. Zaključuje, da so ljudje v Sloveniji vedno bolj pripravljeni pomagati:

 

»Motoristi reševalci najhitreje pridemo na kraj dogodka in klicatelj je skorajda vedno pripravljen pomagati ponesrečencem že pred našim prihodom. Ne vedno, ampak iz leta v leto bolj. Trend izogibanja temu, da bi dali prvo pomoč ponesrečencem v prometni nesreči, počasi izginja.«

 

Vsem udeležencem v prometu zato poleg rednega obnavljanja znanja polaga na srce, da naj bo usvojitev postopkov prve pomoči splošna odgovornost posameznika do soljudi in ne zgolj uradna obveza pred opravljanjem vozniškega izpita.

 

 

Vam bo ta nasvet prišel prav, ko boste naslednjič za volanom? Potem ne smete zamuditi ostalih.

 

Ljubitelji varne vožnje, vpišite svoj e-naslov in obveščali vas bomo o avtomobilističnih vsebinah.

 

avto, varna vožnja, preventiva, zdravje
Preberite tudi