Ko motorist zmrzne: Prevelika hitrost ali neznanje?

V kritičnih trenutkih je ključno opazovanje in pravilno ravnanje.

Sezona se je komaj dobro začela, pa motoristi že nerazumno pogosto treskajo. Čeprav lahko za tretjino najtežjih nesreč ugotovimo, da je nič krivega motorista sklatil avtomobil, pa si ne smemo zatisniti oči pred dejstvom, da se v prenekatero motoristično nesrečo motorist pripelje kar lepo sam. Zakaj je tako? Vzrok je v neznanju in v neobvladovanju vožnje motocikla. Ne glede na to, da so bili v nesreče vpleteni motoristi zelo zrelih let.

Mnogi motoristi in motoristke rečejo: »Saj se vozim bolj počasi!« in mislijo, da so rešeni vseh skrbi. Takšno razmišljanje je zavajajoče. Daje vtis lažne varnosti. Ko bo šlo nekaj narobe (da, nekoč bo šlo), bo časa za razmišljanje in za izbiranje, kaj narediti, premalo. In točno v tej točki postane motorist prehiter – ne glede na dejansko hitrost vožnje. Zato se zapelje v nesrečo.

 

Bistveno je opazovanje vozišča in pravilno ravnanje

Spet se lahko izgovarjamo, da je bil na cesti pesek ali gnoj. Lahko iščemo vzroke, da so ceste hudo vegaste, razpokane in da vozišče pogosto nelogično visi. Toda to se da vse pravočasno ugotoviti. Presenečenje se zgodi samo takrat, ko nič hudega slutečemu motoristu pred nosom prednost vzame avtomobil.

 

Vsak voznik mora stalno skenirati okolje, v katerem se nahaja. Bistveno je stalno opazovanje vozišča in to dovolj daleč naprej in tudi dovolj široko v stran. Seveda je treba tudi kaj videti, ne le gledati! Če opazite na križiščih sledi peska, potem je treba s peskom tudi računati. Ko opazite, da so cestarji sveže obsipali bankine, bo v ovinkih peska zagotovo preveč, saj ga tja zmečejo kolesa avtomobilov in tovornjakov. In če je cesta bolj pokrpana in vegasta, lahko pač pričakujete, da bo nekje takšna grba ali udornina, ki lahko motorista vrže iz ravnotežja.

 

Ustavimo se za hip in razkrijmo, kako se vede motocikel. Razumevanje vedenja motocikla je bistvenega pomena, da bo motorist sploh lahko prav reagiral. Ena od bistvenih (slabih) lastnosti motocikla je, da med zaviranjem ne dovoli tudi zavijanja, umikanja. Enako so se obnašali avtomobili dokler na zavorah niso imeli ABS. Ko je voznik v ovinku pohodil zavoro, so kolesa blokirala in avtomobil se je po najkrajši poti oddrsal iz ovinka.

 

Ovinek in vdolbina na cestišču. Kaj pa zdaj?

Recimo, da se motorist pripelje pred ovinek, nenadoma pa povozi vdolbino ali udornino v asfaltu, ki je preprosto ni videl. Močno ga iz sedeža udari v hrbet. Če vozi bolj športen motocikel, ki ima kratek gib vzmetenja, ga bo grdo nabilo tudi v roke in posledično bo tudi streslo motocikel. V tej situaciji bo vsak motorist bolj krepko prijel krmilo, skušal bo poravnati motocikel in tudi zaviral bo, da bi umiril in upočasnil dogajanje. Od te točke naprej bo slabo natreniran motorist samo še čakal in gledal pred lastno prednje kolo. Ali pa bo strmel v ograjo ob vozišču. In če ne bo naredil ničesar, bo zagotovo udaril natančno tja, kamor gleda.

 

Da motorist dobro obvlada motor, mora imeti dobro gibljivost ter moč in vzdržljivost.

 

Kaj naj motorist naredi? Če bi računal na prste, vsak motorist ugotovi, da je pred ovinkom vozišče preprosto preozko, da bi se ustavil. Zato je zaviranje do ustavitve napačno početje, čeprav ga narekuje samoohranitveni nagon.

 

Bistveno je, da motorist v prvem hipu malce umiri motocikel. Kako?

  • Malce zmanjša hitrost,
  • pravočasno (!) spusti zavore,
  • gleda (!) v smer vožnje in
  • odločno nagne motocikel v smer vožnje.

 

Če na motociklu ni ABS zavor, potem obstaja veliko tveganje, da bo zadnje kolo blokiralo. Tega pa si ne želimo, ker začne zadnje kolo poskakovati. Precej verjetno bo tudi začelo zanašati motocikel. Zato si je treba pred vsako sezono pridobiti občutek, kako se odzivajo zavore in kaj se zgodi ob ostrem zaviranju.

 

Kaj pa, ko se znajdete v položaju, ko morate zavirati na vso moč? Preberite, kako v celoti izkoristiti zavorno moč motorja.

 

Bolj nevarno od prehitre vožnje je ustrašiti se prehitre vožnje

Skoraj enaka situacija se zgodi, ko motorist pred ovinkom ugotovi, da je precenil hitrost vožnje. Človeka v istem hipu spreleti groza in zato hoče na vsak način upočasniti gibanje, da bi si rešil glavo. V tej situaciji je vsa skrivnost preživetja v preprostem dejstvu, da je treba le kratko zavirati, gledati v smer vožnje (rešitve), popustiti zavore in odločno nagniti ter motocikel usmeriti v ovinek. Sicer se bo dogodek zaključil v jarku ali v ograji.

 

Tu se je prav ustaviti za hip pri oceni hitrosti vožnje. Voznik s slabšim znanjem se bo prej ustrašil ostrega ovinka, ker pač nima dovolj izkušenj. Ker ima slabše znanje in je zadržan, vedno počne iste reči na enak način. Zato ne napreduje. Dobro podkovan motorist bi tak ovinek odpeljal brez tveganja z za polovico višjo hitrostjo.

 

Za prvi korak k bolj varni vožnji si zapomnite prvo zapoved vožnje motorja: med vožnjo je treba biti stoodstotno zbran, skoncentriran na vožnjo in stalno na preži. Motoristu misli med vožnjo ne smejo uhajati na zoprne dogodke v službi ali na malico, ki si jo bo privoščil na cilju. Če vas spreleti, da ne veste, kje ste se vozili zadnji kilometer, preprosto nosite glavo v torbi. Odsotnost misli je enako nevarna kot alkohol.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Želite naslednjo takšno zgodbo prejeti v vaš poštni nabiralnik? Prijavite se na naše e-novice posebej za motoriste:

 

motorno kolo, varna vožnja, potovanja
Preberite tudi