Motoristi proti avtomobilistom?

Lahko pa rečem, da sem za razliko od večine slovenskih motoristov na cesti ali izven nje na motorju kar celo leto. To mi omogoča delo urednika motociklizma pri Avto magazinu. Intenzivno poprimem za krmilo takrat, ko so zunaj temperature primerne in asfalt nudi dovolj oprijema za varno vožnjo. Če pa prištejem še vsa testiranja v toplejših koncih sveta in vsakoletni izlet v Maroko, dejansko skrbim, da sem ves čas v ustrezni 'moto' kondiciji.

Manjka nam kultura vožnje

Danes, ko lahko rečem, da se je za mojim hrbtom nabrala že zelo dolga kilometrina, se še vedno ali pa kar vedno bolj zavedam svoje ranljivosti na motociklu. Čeprav menim, da je Slovenija čudovita dežela za motoriste zaradi svoje lege in zanimivih cest, žal ugotavljam, da nam manjka kultura vožnje. In to tako voznikom za volanom v varnem objemu pločevine, obdanim z vso najnovejšo tehnologijo in varnostnimi blazinami, kot tudi vsem za krmilom motocikla ali skuterja. 

Če berete ta zapis, verjamem, da ste med tistimi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na cestah. Ker lahko naredimo korak naprej le tako, da najprej odpravimo lastne slabosti. Pomembno je nenehno odločanje, zavestno sprejet sklep, da bom vozil tako, da ne ogrožam sebe ali drugih.

Najprej pa je treba opraviti s stereotipi, s predsodki kakšni s(m)o motoristi in kakšni s(m)o  avtomobilisti.

Kot motorist sporočam vsem avtomobilistom:

1. Motoristi nismo norci, ki smo odvisni od adrenalina ali imamo samomorilska nagnjenja. Vsak izkušen motorist ve, da je varno sesti na motor le takrat, ko je glava zbrana in ne utrujena.
   
   
2. Kot motorist sedim višje od vas v avtu, zato vsakič, ko se peljem le v službo, lahko naštejem vsaj 4 do 5 primerov, ko odtavate z mislimi nekam po svoje s telefonom v roki. Vozniki ste pogosto zatopljeni v svojo vožnjo, niste osredotočeni na dogajanje v prometu in nimate očesnega stika z ostalimi udeleženci prometa.
   
   Zame je ključnega pomena, da nenehno skeniram okolico – ali je to pešec na pločniku, kolesar ob robu ceste ali pa voznik pred, ob ali za mano. Le takrat, ko mi vrneš pogled, vem, da si me opazil, sicer sem v sivem območju, ki je potencialno nevarno.
   
   
3. Prehitevanje stoječe ali počasne kolone (seveda zmerno počasi, z le za odtenek hitrejšim tempom) ni postavljanje pred avtomobilisti, ampak zgolj preživetje v poletni vročini ali nalivu. Čakanje motorista na soncu v opremi je kot bi čakal v vroči pečici.
   
   
4. Alkohol in motor ne gresta skupaj, zato se ga vsi motoristi ne 'nalivamo' in potem dokazujemo svoj pogum pred drugimi. Žal so med motoristi tudi posebneži, ki se igrajo z vašim in svojim življenjem.
   
   
5. Če vidite motorista, ki vam prihaja naproti ali vas dohiteva, upoštevajte, da obstaja možnost, da bo dosti hitrejši od vas. Dinamika pospeškov je namreč dosti višja.
   
   Na primer: motor od 0 do 100 km/h pospeši v treh do štirih sekundah. Če se motorist odloči za prehitevanje ali pospeševanje, bo trikrat hitreje pri vas kot z avtomobilom. Če boste zavijali s ceste, pravočasno vključite smernike, vzemite si dovolj časa in dovolj jasno nakažite svoj manever. Tako bo bolje za vse.
   
   Nepremišljenemu ali nepazljivemu motoristu in seveda tudi sebi boste rešili glavo ali pa se vsaj izognili resnim poškodbam in gmotni škodi.
   
   
6. Pod vsako čelado in za vsakim oklepom je skrit človek. Morda ima družino, morda je mož, oče, dedek, babica, lahko je mlad in neizkušen fant ali dekle. Tudi če naredi napako, naj ne bo usodna. Zato potrebuje vašo pozornost, potrebuje vas, da spremljate, kaj se dogaja na cesti. Imejte to v mislih, ko sedite za volanom vašega avtomobila.

Kot avtomobilist sporočam vsem motoristom:

1. Neprilagojena hitrost je eden glavnih razlogov za nezgode med motoristi. Tu moramo sami motoristi doumeti, da je vse odvisno od nas samih in ne od drugih.
   
   Vse je v motoristovem 'desnem zapestju' in samokontroli. Potem nas avtomobilisti 'kot po čudežu' ne bodo več izsiljevali. To povem vsakemu motoristu, ker je to najboljši nasvet, ki ga lahko dam.
   
   
2. Vožnja v počasni koloni je za avtomobilista prav tako stresna kot za motorista. Če se kot motorist že pelješ mimo, naredi to varno in obzirno.
   
   Prehiteva se po levi strani in ne malo levo, malo desno. Počasno ali stoječo kolono se prehiteva počasi, če se kot avtomobilist umaknem in naredim prostor, bom hvaležen tudi drobne geste za zahvalo. Saj na koncu smo vsi del prometa in iste gneče, kajne?
   
   
3. Navijanje plina na semaforju in štart, kot da si na dirki prvenstva MotoGP, je nadležno. Še bolj takrat, ko se na naslednjem semaforju spet srečava, štekaš?! S tem ponavadi ne pridobiš nič. Morda le jezne avtomobiliste okoli sebe, ki jim gredo potem vsi motoristi na živce. Če bi rad dirkal, pojdi na dirkališče!
   
   
4. Vožnja po ovinkih je seveda eden od tistih večjih užitkov, ki ga prinaša motor. Ampak pazi, ko se nagneš v levo, da mi ne pripelješ nasproti nagnjen s telesom na moj pas. Ne morem se ti umakniti nikamor. Srečanje tvoje glave in moje jeklene kletke ne bo prijetno.
   
   
5. Sproščanje adrenalina na motorju in na cesti ni najboljša kombinacija.
   
   Za športno vožnjo v današnjem prometu je bistveno bolj primerno dirkališče. Tam ga lahko nagneš do skrajnih meja in ožameš ročico plina do konca, pa se ti ne bo nihče pripeljal nasproti, ne bo oljnega madeža ali udarne jame na voznem pasu. In če slučajno narediš napako, so dirkališča zasnovana tako, da se lahko varno rešiš. Ob cestah pa rastejo drevesa, stojijo prometni znaki in robniki, da prometa sploh ne omenjam.
   
   Dirkališče napake odpušča, cesta žal ne! Adrenalin lahko varno sprostiš na dirkališču, ki jih je v naši okolici kar nekaj, na kartodromih s supermoto motorjem na motokros stezah ali celo na trialu, saj je odličen trening koncentracije, ravnotežja in pogleda.
   
   Zagotavljam, da bo adrenalin preplavil telo, čeprav so hitrosti zelo nizke. Potem se na cesto odpraviš dosti bolj umirjen in adrenalinsko potešen, da lažje voziš varno.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.