Motoristične izkušnje: O dodatni opremi in izboljšavah

Več dodatne opreme pomeni več dodatnih kilogramov.

Zgledno mrzel in poledenel januar je bil ravno pravšnji za posedanje in sanjarjenje ob čaju, kaj bom letos osvojil. V takšnih trenutkih motoristu ne plava pred očmi nič nespodobnega, da bo jasno. Motorista zanese k načrtovanju. To je gnalo naprej tudi Aleksandra Velikega. Ni narobe, se razume, načrtovati novih smeri, podvigov in izboljšav motorja.

Januarja sem torej ob čaju prelistaval 2020 strani novega kataloga znanega nemškega podjetja. Tehta kilogram in pol. V njem je predstavljena vsa dodatna oprema za motocikel in voznika: od podaljška za parkirno tačko do filtra za pridobivanje pitne vode iz cestne luže. Zlahka lahko zapadete pod vpliv in začnete verjeti, da vso to opremo potrebujete za preživetje na izletu ali dopustu. Toda, ali jo res? Preden damo na tehtnico nekaj primerov dodatne opreme, premislimo, kaj pomeni preobremenitev motocikla in kakšne so lahko posledice.

 

Kaj tvegate, če preobremenite motocikel?

Nemogoče je zapisati, da se bo zaradi preobremenitve deformiral ali zlomil zadnji del okvirja, ni pa čisto nemogoče. Pač odvisno od tipa motocikla. Realno pa je pričakovati, da se lahko poškoduje zadnja blažilna noga. Zavedati se je treba, da so prednje in zadnja vzmet dimenzionirane glede na dovoljeno obremenitev. S tem proizvajalec zagotovi, da je zgolj z voznikom v sedežu vožnja udobna.

 

Kadar sta v sedežu dva, je nujno primerno povečati prednapetost vzmeti. To ne pomeni, da ste vzmet naredili bolj trdo, pač pa ste le prestavili točko, kdaj se začne vzmet stiskati pod obremenitvijo.

 

Če se nameravate veliko voziti v dvoje in s prtljago, je kot prvi korak priporočljivo vgraditi trše vzmeti. Kot drugi korak je priporočljivo zamenjati blažilnik (amortizer) s kakovostnejšim. Pa še opozorilo: tudi vzmetenje je potrebno redno servisirati, recimo na dve ali tri leta. Najraje pri specialistu, ki ima potrebno znanje in orodje.

 

Sicer pa je ustrezen tlak v pnevmatikah prvi pogoj za varno vožnjo. Motoristu naj pride v navado, da pred vsako vožnjo preveri pnevmatike in tlak. Običajno je treba tlak v pnevmatikah dvigniti, ko je motocikel polno naložen.

 

Jeklene cevne zaščite

Strah, da se bo motocikel prevrnil na bok, je pri nekaterih motoristih stalno prisoten. Motorist pač ve, da bo zaradi opraskanih plastik, ročic, izpušnega lonca in kovčkov škoda v denarju neznansko visoka, čeprav je, tehnično gledano, prizadeta le kozmetika. Zato je odločitev za nakup cevnih zaščit lahka. Cena je okoli 200 evrov.

 

Nihče pa ne pomisli, koliko te cevi prinesejo k teži motocikla. Če so cevi lahke, so samo okras. Če naj služijo namenu, so debelejše in bo dodana teža kar velika, recimo vsaj pet kilogramov. Lahko tudi več. To pa je posmeh prizadevanjem inženirjev, ki se neskončno trudijo, da vsaki dve leti olajšajo kolesni obroč za sto gramov, podnožje armaturne plošče za 25 gramov, bat za 4 grame itd. Ali so takšne zaščite zares učinkovite? So, toliko kot atomsko zaklonišče.

 

Bočne bisage ali prtljažnik s kovčki?

Za prevažanje popotniške prtljage je treba motocikel opremiti z enim od sistemov za varno prevažanje prtljage. Ni pa treba pretiravati.

 

Prva zapoved o prtljagi se glasi: ne sme se zgoditi, da bi se prtljaga premikala po motociklu. Kadar se motorist vozi sam, je verjetno najbolj priročen komplet tekstilne tank torbe in sedežne torbe. Kadar ju ne potrebuje, ju tudi ni treba voziti na motociklu.

 

Bočne bisage iz vodotesnega tekstila so tudi zanimivo lahke. Vendar so uporabne le deloma. Kupite jih le, če so zasnovane tako, da so zanesljivo odmaknjene od zadnje pnevmatike. V nasprotnem se bo pod obremenitvijo vzmetenja guma dotikala in torbo preglodala.

 

Bolj preprosto je s kovinskimi bočnimi nosilci. Običajno pa to pomeni, da je treba priviti na motocikel najprej nosilce s prtljažno ploščo in nanje nosilce bočnih kovčkov. Tako smo na motocikel z dvema potezama pričvrstili dodatnih 6 kilogramov železja. Če so kovčki srednje veliki, recimo po 37 litrov, bo vsak tehtal po 5,5 kilograma. Pod črto sešteto predstavljajo nosilci in trije prazni kovčki težo 22 kilogramov.

 

K prtljagi ne pozabite prišteti nekaj nujne opreme, ki jo je pametno imeti pri sebi ob prav vsaki vožnji.

 

Da pa ne bo motorist v nasprotju z zakonom, mora upoštevati, kolikšna je nosilnost motocikla. Običajno komaj doseže 200 kilogramov. Če zdaj seštejemo, koliko tehtajo cevne zaščite, prtljažniki s kovčki in sama prtljaga, potem lahko (oblečena!) sopotnica tehta največ 50 kilogramov!

 

Kaj pa avanturistični dodatki? Sem uvrščamo posode za rezervno gorivo, ki jih pripnemo na zadnjo stranico kovčka, tudi nosilce za steklenice s pijačo. Prav vabljive so dodatne tekstilne torbe kot nadgradnja samega kovčka ... Tako opremljen motocikel je res videti nepremagljivo hudo. Ne rečem, da to ne pride prav kje v Sibiriji, kjer so bencinske črpalke posejane v nekaj sto kilometrskem intervalu.

 

Vendar težko naloženega motocikla nihče ne more varno peljati po blatni cesti ali po razrahljanem makadamu in pesku. Tristo kilogramov se z močjo mišic ne da potiskati, vleči ali pobirati s tal.

 

Dodatki vplivajo tudi na težišče

Motorist s sopotnico, vso prtljago in polno posodo bencina ima v rokah okoli 450 kilogramov.

 

Kje je težišče? Sile, ki med vožnjo delujejo na motocikel, izhajajo iz težišča.

 

Pri samem motociklu je težišče nekako na zgornji četrtini motorja, pod posodo za bencin. Tako vsako kolo nosi polovico teže motocikla. Z dvema potnikoma in prtljago pa se težišče opazno pomakne više in bliže zadnjemu kolesu. To pri vsaki spremembi smeri opazno slabo vpliva na vodenje in odzivanje motocikla. Tudi pri višji hitrosti med vožnjo naravnost je prednje kolo manj obremenjeno, zato je občutek na krmilu bolj lahek in predvsem netočen. Meritve s polno obremenjenim motociklom pokažejo, da se zavorna razdalja s hitrosti 100 km/h do ustavitve podaljša za 8 do 10 metrov.

 

Višji vetrobran

Dodelovanje motocikla je pogosto bolj vprašanje estetike kot realne izboljšave. Lahko pa izpostavimo nekaj elementov, ki precej pripomorejo k prijetnejši vožnji. Če ima motorist občutek, da je čelada glasna in da veter zelo frfota okoli ramen, je vredno razmisliti o višjem vetrobranu ali pa o nastavljivem spojlerju, ki se ga pripne na originalni vetrobran. Preusmeritev zračnega toka da vedno opazne rezultate. Lahko tudi slabše, zato je pred nakupom potrebno malce preizkušanja s kakšnim kosom kartona in lepilnim trakom.

 

Udobnejši sedež

Tudi dodelava sedeža močno vpliva na počutje in posledično na varnost. Če motorista po uri ali dveh sedenja moteče peče v zadnjico, sedi na slabem sedežu. Ovčja koža, razprostrta čez sedež, močno izboljša počutje v vročini in v hladu, estetsko pa ne predstavlja presežka. Dražja rešitev je predelava sedeža. To zajema spremembo trdote pene, morda dodatek iz gela. Zelo zračen občutek zagotavlja oblazinjenje (ali prevleka) iz tridimenzionalno pletene mreže.

 

Če imate občutek, da imate v sedežu motocikla prisiljeno pozicijo, je to lahko res. Starejši motocikli so imeli sedež bolj sedlaste oblike, ki ne nudi dovolj opore. Tudi zelo klinasto postavljen sedež, ki sili voznika v naprej nagnjeno držo, ni udoben in začne utrujati. Utrujen motorist pa je – nevaren motorist.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

motorno kolo, varna vožnja, zavarovanje motornih koles
Preberite tudi