Na motorju v mestu

Motorist je v mestu car.

Pomisliti ne smem, kako je te dni razbeljeno v mojem avtomobilu temno modre barve. Res sem bil osel, da nisem kupil belega. Zato mi je bil motor v čisto olajšanje. Ko je z neba najbolj spodobno grelo, sem se po mestu vsak dan vozil z italijanskim strojem. Če rečem, da mi je bilo v užitek, sem povedal premalo.

Prednosti »enoslednega motornega vozila« v mestu

Iskreno čutim, da je bil skozi zgodovino človek pešec zgolj in le do takrat, dokler se mu ni pokazala boljša možnost. Logično je, da je življenje prekratko za raziskovanje sveta peš. In enako je s premagovanjem razdalj. Čas je tista komponenta, ki ima tu od nekdaj največjo težo.

 

Prepričan sem, da je pred stoletjem, ko so odkrili pramotocikel, za prvinskega moškega motor predstavljal več kot primerno nadomestilo za konja. In zakaj ne bi bilo tako tudi danes? Poglejmo naše življenje v mestih! Nervozno je postalo, neprehodno je, onesnaženo je s hrupom.

 

Vem, da se vseh mest ne da metati v isti koš. Ena so prometno urejena in bolj zelena od drugih, idealne razmere pa so le še na vasi. Ampak tudi potovanje z vasi v mesto je postalo cel podvig. Stanje v koloni vsaj dvakrat na dan? Ah, ogabno. In predvsem stran metanje življenja.

 

Ni treba biti zaljubljen v motorje, da spoznaš prednosti »enoslednega motornega vozila«. Treba je le nekaj življenjske drznosti in nekaj matematike, da spoznaš, kako je motor okretnejši ter zato hitrejši skozi prostor in čas. Če postane človeku vožnja z motorjem všeč, toliko lepše.

 

Nobene potrebe ni, da bi si človek za pot iz obrobja v mesto ali za življenje v mestu kupoval najdražji in največji motor. Tu naj prevlada kmečka logika. Pogosto je že droben skuter čisto ustrezen.

 

S kolesarji si lahko delijo prostor le mopedi in skuterji, ki ne presežejo hitrosti 25 km/h. Vsi morajo biti registrirani in zavarovani. Čelada – je obvezna.

 

Če pa potegne do kakšnih 120 ali 130 km/h, je to več kot dovolj. Tako lahko pobegneš prometu, kar je fino na primestnih cestah in pri prehitevanjih. Ali pa med grizenjem klancev, recimo takšnih iz Izole v Portorož, kjer šibki mopedi kar omagajo. Vožnja pravega in lepega motorja pa je razkošje dobrega počutja.

 

Na motorju v mestu štejeta tehnika in zbranost

V največji gneči ali pa v dopustniški mestni praznini je vožnja na dveh kolesih in z motorjem vmes prav prijetna. Človek se počuti – živ. Prebujen. Bolj dojemljiv za prijetne plati življenja. To kar pride, samo od sebe. Res so sodobni avtomobili lepi in razkošni kot kakšne petzvezdične hotelske avle. A je avto še vedno kletka. Samica. Čeprav z okni.

 

Seveda si bo zdaj kdo postavil vprašanje varnosti. Logika stvari je taka, da je potrebna predhodna vaja. Naredite vsaj trening zavijanja in zaviranja v sili.

 

Tudi na konja ne moreš kar skočiti in odgalopirati. In človek tudi z lestve lahko prav hitro in na trdo pade. Torej? Dokler se »enosledno motorno vozilo« giblje, je v ravnotežju in ostaja lepo na kolesih. To je odgovor, zakaj se začetniki radi peljejo hitreje. Hitrost zagotavlja ravnotežje. In to je past, ker z višjo hitrostjo vožnje zmanjkuje časa za opazovanje, odločanje in ukrepanje.

 

Idealno bi bilo, ko bi motorist za zabavo vadil počasno vožnjo. Trik je v gledanju dovolj daleč in ne v lastno kolo; v rahlo razprtih komolcih za lažje držanje krmila; v sproščenem držanju krmila; v mehkem dodajanju plina in umirjanju motorja z nežnim odmerjanjem zadnje (!) zavore.

 

Z vajo se da doseči tolikšno mirnost, da se boste lahko vozili s hitrostjo polža. To pa je osnova za vijuganja v gneči, za parkiranje na tesnem prostoru, za obračanje.

 

Ker je promet gost in največkrat tudi nervozen, mora biti motorist zares, ampak zares stalno zbran in pozoren na dogajanje. Tu se seveda postavi vprašanje, na kaj je sploh treba biti pozoren. Bistveno je, da motorist zna opazovati in tudi videti. Tega avtošola ne uči.

 

Za preživetje je treba znati izločiti, od kod in od koga prihaja nevarnost. Niso vsa vozila in vse situacije nevarne. Je pa treba prepoznavati bolj tvegana dogajanja, ki se lahko zaradi spleta dogodkov sprevržejo v težko zoprnijo. Nekateri to zaznavajo nagonsko. Z izkušnjami in z razmišljanjem se da marsikaj predvideti, ne da bi človek živel v stalnem strahu in krču.

 

Zbranost v vožnji je osnovni pogoj, da človek preživi. Spoznali boste, da težko ostajate dalj časa zbrani. Včasih misli uidejo zaradi odličnega razpoloženja ali zaradi nepazljivega voznika, ki poseže v vaš intimni prostor in vam zato zavre kri. Kadar zavre kri in zato odpeljete kakšno situacijo na silo, največ tvegate.

 

Pa še o obleki in drugih malenkostih

Kaj je na motorju v mestu primerna obleka? Poletje in vožnja na motorju sta dva skregana pojma. Ko je vroče, je težko živeti odet v jakno s ščitniki in motoristične hlače. Zato je za vožnjo v mestu nujno in pametno dati nase dobro prezračevano čelado, prezračevane rokavice in zračne ter dobro zavezane športne copate. To je minimum. Svetla oblačila iz bombaža so manj vroča od tistih iz umetnih vlaken. Pri nižjih hitrostih bombaž kar solidno zavaruje pred odrgninami. Več pa ne pričakujte.

 

Z motorjem se lahko tudi peljete mimo stoječe kolone. Sicer bi sedeli in stali v koloni – v avtomobilu.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

motorno kolo, varna vožnja, aktivno življenje
Preberite tudi