Potovanja z motorjem: Če ne na sever, pa na jug

Kako osvojiti lepotico Grčijo?

Kaj vas najbolj zanima? Ali vas zanima antična Grčija s svojimi kar dobro ohranjenimi templji, številnimi božanstvi in z odličnimi muzeji? Ali namesto gledanja starega kamenja in raziskovanja korenin raje namakate noge v kristalno morje? Vas bolj zanima upočasnjeno življenje podeželskih mestec? Ali raje naskakujete lokalno pridelano hrano po vaških gostilnicah in pekarijah? Grčija ponuja različne iztočnice. Le odločiti se je treba, kaj vam je ta hip najbolj pri srcu. Poležavanje v hotelu in na plaži je najbolj zgrešen način spoznavanja Grčije. Po Grčiji je treba potovati – vsak dan v drug kraj. Teden dni bo komaj dovolj, dva tedna je ravno prav.

Kje sploh začeti?

Torej, kam se je treba odpeljati, da bo veselje popolno? Morda primeren odgovor prinese kar začetek: kako bi šli najraje na pot? Motoristična klasika je po cesti na jug, skozi Srbijo in Makedonijo. In kdor pride iz makedonske smeri, ta vstopi v grško pokrajino Makedonijo in je tudi že skoraj v slikovitem in zanimivem Solunu, drugem največjem mestu Grčije.

 

Od tu je proti zahodu čisto kratka vožnja do gore Olimp, kjer so veseljačila vsa antična božanstva s šefom Zevsom na čelu. Blizu pod goro je krasno ohranjeno antično mesto Dion in če vas vsaj malo gane davna zgodovina, potem se je tu preprosto treba ustaviti in sprehoditi. Da pač začutiš, kako so živeli pred tri tisoč leti.

 

Če ne marate tiste prave vročine, na kateri se topi tudi asfalt pod nogami, potem v Grčijo nikar ne rinite julija in avgusta. Že sredi junija zna biti tam prav pasje vroče in če je tako, pomagajo preživeti le obcestni studenci, iz katerih lahko brez strahu pijete ali pa tam namakate noge in glavo.

 

Če imate najraje mondeno rajanje, potem iz Soluna zavijte na vzhod ob obali proti Halkidiki in trem polotokom. Tisti tretji, najbolj odmaknjen, je najbolj znamenit zaradi kopice samostanov in svete gore Atos – kar pa si lahko ogledate le s čolna, ker tja za neposvečene vstopa ni!

 

Halkidika ima dva obraza. Od Soluna proti polotokom se vlečejo turistično kičasti in pozidani kraji. Na neki točki pa se svet prelomi, instant turizem izgine in v hipu se vrnete za petdeset let nazaj: čisto morje, gozd, ki je makija, skromne in na momente kar strašljivo samotne vasice, le en možak v kampu v vlogi portirja, vrtnarja in čistilca WC-jev.

 

Po Jadranu

Bodite drzni! Izredno slikovito in poceni se v Grčijo potuje s trajektom iz Benetk. Motorju in sebi kupite le osnovni vozni listek, kar preračunano v bencin in cestnine stane toliko kot pot po cesti morda do juga Srbije.

 

Potovanje do prvega pristanišča Igoumenitze traja 24 ur. Zato boste imeli veliko časa posedati na palubi, si ogledovati obalo vse tja dol do Krfa. Spali boste seveda avanturistično kot številni drugi: ali na tapisonu hodnika pred restavracijo ali pa pod zvezdami na palubi, kjer vam bo nagajal slan veter. Nepozabno.

 

Igoumenitza je pristanišče sredi ničesar. Zato bodo trenutki pred prvim pristankom v življenju precej tesnobni.

 

Če se po izhodu s pristaniške ploščadi obrnete v levo, torej proti severu, je malce bolj naprej Albanija. Če greste v smeri Ioanine in v tamkajšnje hribe, boste srečali Grčijo, obarvano z ne tako časovno odmaknjenim turškim vplivom. Če iz pristanišča obrnete proti jugu, vas za par griči čaka zaliv in na skalnate stene naslonjeno obmorsko mestece Parga. Poka od turizma, ampak je prijazna. Tu je lahko vaša prva grška postaja, tako za aklimatizacijo: sprehodi po uličicah, na nad morje iztegnjeni terasi se prileže ledena kava, spodaj v mestecu poskusite omamne baklave, giros naj bo za pozno kosilo. Kako naprej?

 

Se v Grčijo odpravljate s prijatelji? Potem vam bo koristil nasvet, kako se pripraviti na pot z motorjem v skupini.

 

Najbolj avanturistično je, če se pelješ lepo za nosom 

Nekaj časa je treba slediti obali, pa pobegniti v notranjost in v tem vzorcu križariti naprej. Ko si v Grčiji prvič, drugič, petič, si šele oblikuješ vtis. Če je vroče, pobegneš v hribe, v majhne vasice. Naša izkušnja je pokazala, da le na tak način odkrivaš originalno Grčijo. Srečuješ prijazne ljudi, doživiš umirjen ritem sredozemskega življenja, okusiš hrano, o kateri se množičnim turistom tudi sanja ne.

 

Greh bi bil ne obiskati antičnih krajev, ki so pred tri tisoč leti ustvarjali prelomno zgodovino. Preročišče v Delfih je pač treba videti. Tudi danes je mogočno in še vedno je zelo skrivnostno tam visoko med gorami. Tu je glasnih avtobusnih turistov vedno preveč. Ker pa je svetišče veliko in raztegnjeno v goro, se da brez težav najti mir za opazovanje in razmišljanje. Klobuk za senco priporočamo. Pa malico tudi imejte pri roki.

 

 

Če vas bolj kot po južnih krajih zanimajo podvigi na severu, si preberite zapis o motorističnem popotovanju do Nordkappa.

 

Tudi Olimpija, ki je odmaknjena uro vožnje od Patrasa na jug, mora biti na vrhu seznama »Kaj je treba videti«. Mesto je zelo turistično, nabasano s trgovinicami s spominki. Sama Olimpija, kjer so začeli prirejati športne igre že leta – 776 (ja, pred našim štetjem) in zaradi katerih so se za čas športa ustavila vsa sovraštva, pa je vredna priklona. Tu si morate vzeti čas, se umakniti v senco starih oljk in razmisliti reč ali dve o današnjem življenju. Recimo: tekmovalce, ki so goljufali, so upodobili v kamnu in jih razstavili na poti k tribunam. Da se jih pač ne pozabi.

 

Kaj pa – Atene? Ah, Atene so pač velemesto, največkrat smogaste in zato megličaste, precej dolgočasno pozidane, tudi kaotične in zlahka zapišemo, da nekako niso ta prava Grčija! Zato za prvih nekaj obiskov in spoznavanja Grčije na Atene lahko pozabite. Veliko lepše je njihovo prejšnje glavno mesto Nafplion na Peloponezu, le urico zložne vožnje od Korintskega prekopa na jug.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Želite naslednjo takšno zgodbo prejeti v vaš poštni nabiralnik? Prijavite se na naše e-novice posebej za motoriste:

 

motorno kolo, potovanja, prosti čas
Preberite tudi