Pokojnina: Zmote, ki ji škodijo

Ovrgli smo nekaj najpogostejših zmotnih prepričanj o pokojninah.

Če omenimo besedo pokojnina, na kaj najprej pomislite? Da je ne boste dočakali? Da boste do takrat že nekako poskrbeli zase? Ali računate na to, da vam bo pokojnina iz obveznega zavarovanja zadostovala? Spoznajte se z zmotnimi prepričanji o pokojninah in dejstvi, ki ta prepričanja ovržejo.

Prepričanje št. 1: Pokojnine ne bom dočakal

Ali to res drži? Podaljševanje pričakovane življenjske dobe te trditve ne potrjuje. Od leta 1990 do leta 2013 se je namreč pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala z 69,54 let na 76,93 let za moške oziroma s 77,38 let na 83,13 let za ženske. Pričakovana življenjska doba se seveda podaljšuje tudi v ostalih starostnih skupinah. Tako se je na primer pričakovana preostala življenjska doba oseb, starih med 40 in 44 let v obdobju od leta 1990 do leta 2013 povečala z 32,27 let na 38,18 let za moške oziroma z 38,72 let na 43,83 let za ženske (Statistični urad RS, najdeno 15. 7. 2015 na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb). Res je sicer tudi to, da se z vsako pokojninsko reformo povečuje tudi upokojitvena starost. Ne glede na to pa nam že enostaven izračun pokaže, da je pametno varčevati za dodatno pokojnino. Osebe, ki so bile leta 2013 stare med 40 in 44 let, ob predpostavki, da se upokojijo pri 65-ih letih, lahko pričakujejo, da bodo pokojnino prejemale 15 let (velja za moške) oziroma 21 let (velja za ženske). Kako kvalitetno bo njihovo življenje v tem obdobju, pa je odvisno tudi od njihovih pokojnin.

 

Prepričanje št. 2: Dodatne pokojnine ne potrebujem, saj bo država poskrbela zame.

Tukaj se že gibljemo na precej tankem ledu. Zakaj? Demografska gibanja so zelo neugodna, saj se delež starejšega prebivalstva povečuje, delež mlajšega prebivalstva pa pada. V obdobju od leta 1981 do leta 2009 se je delež starejšega prebivalstva (65+ let) povečal z 11 % na skoraj 17 %, delež mlajšega prebivalstva (0-14 let) pa je s 23 % v letu 1981 padel na 14 % v letu 2009. Takšen trend je pričakovati tudi v prihodnje (Statistični urad RS, Starejše prebivalstvo v Sloveniji, september 2010, str. 15, najdeno dne 15. 7. 2015 na spletnem naslovu www.stat.si/statweb).

 

V Sloveniji je obvezni del pokojninskega sistema financiran po načelu »pay-as-you-go«, kar pomeni, da aktivna generacija s svojimi prispevki financira zdajšnje pokojnine. Staranje prebivalstva zato predstavlja izziv pri zagotavljanju potrebnih sredstev za bodoče pokojnine. Razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev se namreč iz leta v leto poslabšuje. Tako je v letu 2005 za pokojnino enega upokojenca delalo 1,67 delovno aktivnega prebivalca, v letu 2014 pa le še 1,37 (ZPIZ, Letno poročilo 2014, februar 2015, str. 12). Po napovedih naj bi se okoli leta 2040 število aktivnih celo izenačilo s številom upokojencev. To pomeni, da bo vsak zaposleni delal za enega upokojenca, ob tem pa bo seveda moral poskrbeti tudi za svoje potomce (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Gradivo za razpravo o pokojninski reformi dne 24. 5. 2010, str. 5, najdeno dne 15. 7. 2015 na spletnem naslovu www.mddsz.gov.si). Ali si ob teh napovedih še upamo trditi, da nam bo država zagotovila dostojno pokojnino?

 

Prepričanje št. 3: Imam še veliko časa, do moje upokojitve je še daleč. Se bom že vključil v zavarovanje, ko bo čas za to.

Prej ko se vključite v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), več sredstev se bo nabralo v vašem mošnjičku in višjo dodatno starostno pokojnino boste prejemali. Najbolje, da se v PDPZ vključite čim prej, že ob prvi zaposlitvi. Če vaš delodajalec financira pokojninski načrt kolektivnega PDPZ, potem se vključite vanj. Druga možnost pa je sklenitev individualnega PDPZ. Če bi se vaš delodajalec kasneje odločil, da bo financiral pokojninski načrt kolektivnega PDPZ za svoje zaposlene, se sredstva iz individualnega pokojninskega načrta lahko prenesejo v kolektivni pokojninski načrt.

 

Prepričanje št. 4: Denar, ki ga bom vložil v zavarovanje, bo v primeru, če umrem pred upokojitvijo, propadel.

Ne drži. V primeru smrti zavarovanca pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine se upravičencu, ki ga je določil zavarovanec, ali dedičem, če upravičenec ni določen, izplača odkupna vrednost sredstev, zbranih na osebnem računu zavarovanca v mesecu pred njegovo smrtjo. Nekateri ponudniki PDPZ v tem primeru izplačajo še dodatna sredstva.

 

Prepričanje št. 5: Namesto, da sklenem PDPZ, raje varčujem v banki.

Bančni depozit je eden od možnih načinov varčevanja, ki ga ni mogoče enačiti s PDPZ. Slednje je namreč namenjeno izključno varčevanju za zagotovitev dodatne starostne pokojnine, ki nadomešča izpad dohodka ob upokojitvi. Poleg tega je različna tudi davčna obravnava.

 

Pri PDPZ se zavarovancu za znesek lastnih vplačil v PDPZ zniža osnova za odmero dohodnine za koledarsko leto, za katero so bila vplačila izvedena. Delodajalcu, ki se odloči, da bo svojim zaposlenim omogočil vključitev v pokojninski načrt kolektivnega PDPZ, pa se vplačila v PDPZ v korist zavarovancev (delavcev) priznajo kot davčna olajšava pri odmeri davka od dobička pravnih oseb oziroma davka od dohodkov iz dejavnosti za koledarsko leto, v katerem so bila vplačila izvedena. Prednostno pravico pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec. To pomeni, da lahko zavarovanec za sredstva, ki jih je sam vplačal v individualno in/ali kolektivno PDPZ, uveljavlja davčno olajšavo največ v višini zneska, ki predstavlja razliko med maksimalno davčno olajšavo in vplačili, ki jih je zanj izvedel delodajalec. Ugodna je tudi davčna obravnava pokojninskih rent iz PDPZ. V davčno osnovo se namreč šteje le polovica rente.

 

Pri bančnem depozitu so obdavčene obresti nad 1.000 EUR, in sicer po 25-odstotni davčni stopnji.

varčevanje, osebne finance, pokojnina
Preberite tudi