Bi prepustili odločitve svojemu avtu?

Samovozeča vozila odpirajo vprašanja, na katera še nimamo odgovorov.

Napredek tehnologije obljublja številne pozitivne spremembe. A po drugi strani poraja pravno-etična vprašanja, ki do zdaj niso obstajala.

Dovršeni informacijski sistemi, umetna inteligenca in prepoznavanje govora bodo podlaga za množično proizvodnjo pametnih vozil. Brezpilotne letalne naprave oziroma droni že zdaj s čedalje večjo hitrostjo in zamahom zapolnjujejo nebo nad nami ter opravljajo zmeraj več funkcij – od nadzora elektroenergetskih razvodij do oskrbe z vodo ali transporta in celo dostave poštnih pošiljk.

 

Vpeljevanje novih oblik mobilnosti lahko proizvajalce »pametnih« prevoznih sredstev, njihove upravljavce in uporabnike izpostavi novim oblikam tveganj, ki lahko privedejo do visokih pravdnih stroškov. Tak primer tveganja je letenje drona v okolici letališč, ko lahko letalo med pristajanjem ali vzletom trči vanj. Hkrati nove oblike mobilnosti vzbujajo pomisleke o vplivih na zdravje ljudi, saj še ni znano, kakšne posledice ima za ljudi sevanje zaradi GPS-signala. Ne glede na vse pa razvoja v transportni panogi, ki gre v smeri samovozečih vozil, ni mogoče več ustaviti.

 

Vpliv bo širši

Razmah uporabe avtonomnih vozil bo sprožil večjo revolucijo v produktivnosti, kot jo je širitev domačih naprav – od pralnega do pomivalnega stroja. Futuristi in različni strokovni analitiki napovedujejo, da bodo avtonomna vozila po letu 2030 povzročila množične izgube služb in korenito prestrukturiranje gospodarstev. Zaradi robotskih vozil bomo hkrati prihranili milijone ur, ki jih zdaj porabimo za volanom, storilnost bo zrasla, saj ljudje med vožnjo ne bodo izpostavljeni stresu in bodo v službo prihajali spočiti, nastale bodo nove panoge, ki jih zdaj morda še ni na obzorju.

 

Širitev inteligentnih prevoznih sredstev odpira velik potencialni trg, saj lahko ta zaradi nižjih stroškov zasedejo številna delovna mesta, zdaj namenjena ljudem, in opravljajo delo tudi v razmerah, ki so za človeka prenevarne. Temeljni cilj samovozečih avtomobilov pa je seveda povečati varnost in zmanjšati število smrtnih žrtev na cesti, s tem pa tudi znižati zdravstvene stroške.

 

 

Vprašanje odgovornosti

Teže se bo spoprijeti z etično-moralnimi in pravnimi vprašanji, ki jih prinašajo samovozeča vozila. Kdo bo prevzel odgovornost, če se zgodi nesreča? Kako bo avto sprogramiran za primer, ko pred njega zapelje nepazljiv kolesar? Ali bo imelo prednost reševanje življenja kolesarja ali zaščita zdravja in življenja potnikov v vozilu? Kdo je sploh tisti, ki ima pravico odločati, čigavo življenje bo avto žrtvoval?

 

Zamislimo si situacijo: Samovozečemu avtomobilu zaupamo vožnjo po mestu, medtem ko se sami posvetimo branju elektronske pošte na tabličnem računalniku ali pogovoru s sopotnikom. Nenadoma izza vogala stavbe na cesto priteče otrok. Hitrost in razdalja ne omogočata, da bi se avtomobil varno ustavil. Kako se bo odzval? Bo zaviral, ohranil smer in trčil v otroka? Se mu bo izognil na pločnik, kjer so drugi pešci? Bo zavil na drug pas in čelno trčil v pravilno vozeče vozilo, ki prihaja nasproti? Razumljivo bi bilo, da bi inženirji izbrali pot manjšega zla. Bolje je, da se avto izogne trku z otrokom, tako da trči na primer v parkirana vozila. Najbrž se vsi strinjamo, da ima zaščita življenja prednost pred zaščito materialnih dobrin.

 

Kaj pa v primeru, ko se bodo »možgani« samovozečega avtomobila morali znajti v situaciji, ko bosta na tehtnici dve življenji? Ko bo, denimo, edina izbira trčiti v drugo vozilo (in ogroziti ljudi v njem) ali zapeljati s ceste (in ogroziti »lastne« potnike)? Kdo od inženirjev je pripravljen prevzeti odgovornost in moralno breme za takšne situacije? In če se iskreno vprašamo: Ali bi bili pripravljeni kupiti avto, za katerega bi vedeli, da bo v primeru neizogibne nesreče raje zavil v nasproti vozeč tovornjak, kot da bi povozil pešca?

 

Če razmišljamo še globlje, se soočimo tudi z vprašanjem odgovornosti »voznika« samovozečega vozila. Ali bo oseba, ki se bo usedla v takšno vozilo, vnesla končni cilj ter vožnjo prepustila algoritmom in umetni inteligenci, odgovorna za dejanja vozila? Čigava bo odgovornost ob morebitni nesreči? Ali bi bili pripravljeni kupiti avto, ki vozi sam, in prevzeti odgovornost za njegovo ravnanje, na katero nimate vpliva?

 

Potrebujemo pravila

Vse to so vprašanja, na katera bo nujno poiskati odgovore in doseči o njih širok družbeni konsenz, preden bomo upravljanje avtomobilov v celoti predali računalniškim algoritmom. Prvi pogoj bo ustrezna zakonodaja, ki bo morala biti poenotena na mednarodni ravni. Prvi osnutki pravil v državah, med katerimi so na primer Združene države Amerike, ki so začele postopke sprememb zdajšnjih cestnoprometnih pravil in odgovornosti, zahtevajo, da imajo vsa avtonomna vozila možnost, da človek v njih prevzame popoln nadzor nad njimi. To pomeni, da mora biti v njih ves čas vožnje po javnih cestah priseben človek z vozniškim izpitom. Poleg tega določajo še, da bodo proizvajalci dobili licenco, ves čas pa bodo morali redno poročati o statistiki uporabe in varnosti. Obvezna bosta tudi zaščita pred hekerji in obveščanje vseh sopotnikov o podatkih, ki jih vozilo zajema, beleži in hrani. Vse to pomeni, da na množičen pojav popolnoma samovozečih avtomobilov še nekaj časa ne gre računati.

 

Članek je bil v daljši obliki objavljen v 16. številki Naložbenika, kjer boste našli še več nasvetov, izzivov in priložnosti pri upravljanju osebnih financ. Naročite se na svoj izvod.

 

Napredek tehnologije obljublja številne pozitivne spremembe. A po drugi strani poraja pravno-etična vprašanja, ki do zdaj niso obstajala.

Test lahko rešite tukaj.

 

Vam bo ta nasvet prišel prav? Potem ne smete zamuditi ostalih. Vpišite svoj e-naslov in obveščali vas bomo o zanimivih zavarovalniških vsebinah.

 

avto, varna vožnja, avtomobilsko zavarovanje
Preberite tudi