Droni: nevarnosti in posledice
Vse, na kar morda niste pomislili ob nakupu ali uporabi drona.

Spomladi 2016 je Agencija za civilno letalstvo zaradi nenadzorovane uporabe in nesreč z direktivo tako rekoč prizemljila vse drone. Nekaj mesecev kasneje pa je vlada sprejela novo uredbo ter določila, kdo in kje lahko leti. Če ste eden izmed lastnikov drona, se zavedajte potencialnih nevarnosti in posledic neodgovorne rabe.

Drone, za katere se uradno uporablja izraz brezpilotne letalne naprave oziroma brezpilotni zrakoplovi, mnogi poimenujejo kar »leteči robotki«. V rokah odgovornih lastnikov so lahko zelo priročen večnamenski pripomoček. Zaradi ugodne cene in enostavne uporabe se vse pogosteje uporabljajo tudi za zasebne oziroma ljubiteljske namene.

 

Preverite, kaj se je dobro vprašati pred uporabo drona in katera pravila, ki jih je podrobneje opredelila Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16), je treba upoštevati.

 

1. Kaj potrebujem za vzlet drona? 

Brezpilotne letalne naprave so glede na težo razdeljene v 3 razrede: do 5 kilogramov, do 25 kilogramov in od 25 do 150 kilogramov.

 

Z brezpilotnimi zrakoplovi, ki so lažji od 500 gramov, lahko prosto letate. Enako velja za tiste, ki so težji in jih uporabljate v ljubiteljske namene. Z njimi lahko letite na neposeljenih območjih, kjer ni objektov in ljudi ali so pomožni objekti in površine, kjer se ljudje na zadržujejo.

 

To velja, če z njimi ne opravljate letalske dejavnosti, kot so:

  • snemanje iz zraka,
  • oglaševanje iz zraka,
  • nadzor iz zraka,
  • protipožarna zaščita,
  • proženje plazov,
  • letenje v znanstveno-raziskovalne namene,
  • letenje za televizijske potrebe in za potrebe poročanja
  • ali letenje za potrebe posebnih dogodkov.

 

Pri vseh teh dejavnostih, naj bodo za plačilo ali brez njega, pa namreč za vzlet brezpilotne letalne naprave potrebujete dovoljenje, ki ga pridobite na Agenciji za civilno letalstvo, oziroma pred letom opravite nekaj drugih postopkov. Kaj vse morate upoštevati, je določeno glede na področje, kjer želite leteti.

 

  1. Če želite leteti in opravljati letalsko dejavnost na neposeljenih območjih, kjer ni objektov in ljudi, ali na območjih s pomožnimi objekti, kjer se ljudje ne zadržujejo (po novi uredbi področja razredov I in II oziroma kategoriji letalske dejavnosti A in B), bo dovolj poznavanje pravil varnega letenja.

    Za to morate podati izjavo in prejeti potrdilo, ki vam ga izda Agencija za civilno letalstvo. S podpisano izjavo zagotovite, da boste z brezpilotno letalno napravo ravnali varno in skrbeli za njeno vzdrževanje.

 

  1. Letenje z brezpilotnimi zrakoplovi je po novem za opravljanje letalske dejavnosti dovoljeno tudi nad poseljenimi, obljudenimi območji. A če jih želite uporabljati v bližini objektov, v katerih bivajo ljudje, so namenjeni poslovanju ali rekreaciji, oziroma jih želite uporabljati v bližini ožjih urbanih con, središč mest, naselij in krajev (po novi uredbi področja razredov III in IV oziroma kategoriji letalske dejavnosti C in D), boste morali oddati operativni priročnik, v katerem jasneje opredelite po uredbi določene postopke glede upravljanja brezpilotnega zrakoplova in izvajanja letalske dejavnosti, ter opraviti izpit.

 

Za letenje nad najbolj poseljenimi območji boste potrebovali še posebno dovoljenje Agencije, ki ga bo ta izdala za obdobje enega oziroma dveh let.

 

Za prijavo na izpit boste odšteli 48 evrov, za izdajo potrdila o opravljenem izpitu pa 40 evrov. Informacije o izpitnih rokih, gradivih in o tem, kako se na izpit najbolje pripravite, preberite na strani Agencije za civilno letalstvo.

 

Let brezpilotne letalne naprave, ki je namenjen letalski dejavnosti, pa morate tudi najaviti. Agencijo za civilno letalstvo morate obvestiti vsaj 12 ur pred vzletom drona. Obvestilo z uporabo predpisanega obrazca pošljete po elektronski pošti na naslov uav@cca.si.

 

2. Na kaj moram biti pred letenjem še pozoren?

Največ sprememb je predvsem za tiste, ki hočejo z letalniki opravljati dejavnost. Preletavanje središč mest, urbanih naselij in slovenskih krajev z vklopljeno kamero na brezpilotnih zrakoplovih je priljubljena praksa številnih. To pomeni, da bodo tudi brezpilotniki številnih podjetij, ki so bili maja prisiljeni prenehati leteti in snemati iz zraka, že kmalu ponovno lahko vzleteli.

 

A previdno. Nova Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16) snemanje dovoljuje le, če obvestite informacijskega pooblaščenca. Preden se odločite za snemanje z brezpilotnim zrakoplovom, presodite in premislite, katere osebne podatke boste zbirali, na kakšni pravni podlagi ter kako jih boste varovali. Elektronski obrazec je na voljo na spletni strani informacijskega pooblaščenca. To seveda ne velja za fizične osebe, ki z brezpilotniki ne opravljate letalske dejavnosti.

 

Vsak malo večji brezpilotni zrakoplov, lažji od 5 kilogramov, boste morali tudi posebej identificirati z identifikacijsko nalepko. Tisti, ki so težji od 5 kilogramov, pa morajo imeti pritrjeno posebno negorljivo identifikacijsko ploščico. Podatki na ploščicah vsebujejo identifikacijsko oznako, ime, naslov, kontaktne podatke operaterja oziroma lastnika letalskega modela ter težo letalnika.

 

Če je dron lažji od 500 gramov, identifikacijske nalepke ne potrebujete.

 

3. Znam varno upravljati dron?

Pomislite, kako tragično se lahko razplete strmoglavljenje brezpilotne letalne naprave, ne glede na to, kako težka je. Z njo lahko povzročite nesreče, trke v zraku ter poškodbe premoženja ob padcu na tla. In kar je najhujše, padec brezpilotnega zrakoplova lahko usodno poškoduje ljudi.

 

Upravljate ga lahko le podnevi. Ne upravljajte ga v slabih vremenskih razmerah, kot so slabša vidljivost, močan veter in zelo nizke temperature. Ko zapiha nasprotni ali bočni veter, zaradi zmanjšane zmogljivosti baterij v zraku dlje kot 20 minut ostane redkokateri brezpilotnik.

 

Ves čas ga imejte na očeh. Po navedbah Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov je najpogostejši vzrok za padec brezpilotnih zrakoplovov, da uporabniki med snemanjem z njimi v želji po čim boljšem posnetku spremljajo sliko na ekranu, pozabijo pa opazovati dron in okolico, v kateri leti. Za padec je tako lahko kriva ovira v zraku, ki mu prekriža pot.

 

Dron naj ne leti dlje kot na razdalji 500 metrov od vas.

 

Upoštevajte, da mora brezpilotni zrakoplov leteti vsaj 30 metrov stran od ljudi, živali, zgradb, vozil vseh vrst in daljnovodov. Če je v bližini skupina ljudi, ki šteje vsaj 12 oseb, mora biti dron od njih oddaljen najmanj 150 metrov.

 

Morebitno dodatno opremo ali tovor na brezpilotno letalno napravo pritrdite tako, da med poletom ne moreta odpasti.

 

Seznanite se tudi z lastnostmi in zmogljivostmi naprave. Tudi najsodobnejša tehnologija ni imuna za morebitne tehnične pomanjkljivosti. Niti delovanje navigacijskega sistema ni vedno zanesljivo.

 

Čas letenja je omejen. Propelerje poganjajo baterije, ki se hitro izpraznijo. Redno vzdrževanje pogonskih baterij je zato nujno, upoštevajte pa tudi zmanjšano zmogljivost baterij pri nizkih temperaturah.

 

4. Kaj se zgodi, če ne upoštevam pravil?

Neupoštevanje pravil vas lahko precej udari po žepu. Navajamo le nekaj kazni, ki vas lahko doletijo:

  • Vsekakor imejte v mislih vsa zgoraj navedena pravila letenja. Če jih boste prekršili, vas čaka od 200 do 800 evrov kazni.
  • Če ob tem želite posneti tudi bližnje kraje brez ustreznega posebnega dovoljenja, sledi dodatna kazen: od 200 do 800 evrov za posameznike ter od 800 do 2000 evrov za pravne osebe.
  • Od 100 do 600 evrov kazni pa vas lahko doleti, če brezpilotne letalne naprave ne boste označili z identifikacijsko nalepko.

 

Kazni ne veljajo za drone, ki so lažji od 500 gramov.

 

5. Ali lahko sebe in svoj dron tudi zavarujem pred različnimi tveganji?

Nesreča žal nikoli ne počiva. Če pri upravljanju brezpilotnega zrakoplova povzročite telesne poškodbe drugi osebi ali materialno škodo, ste za to odškodninsko odgovorni.

 

Zavarovalnica Triglav kot prva v Sloveniji ponuja kasko zavarovanje za profesionalne uporabnike brezpilotnih letalnih naprav.

 

Pogoj za kasko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je, da je brezpilotna letalna naprava v registrirani dejavnosti navedena kot osnovno sredstvo. Če profesionalni uporabnik delno ali popolnoma poškoduje svoj dron ali ga izgubi, mu bo to krilo zavarovanje.

 

Po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu je obvezno zavarovanje odgovornosti lastnika brezpilotne letalne naprave z maksimalno vzletno težo nad 20 kilogramov za škodo, povzročeno tretjim osebam. A prostovoljno zavarovanje odgovornosti lahko sklenete tudi, če je vaš brezpilotnik lažji od 20 kilogramov. Na ta način se lahko zaščitite pred morebitnimi odškodninskimi zahtevki za materialno in nematerialno škodo, ki bi nastala ob nesreči.

 

Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za ljubiteljske namene zagotovo prinaša številne prednosti in užitke. Če ste lastnik takega letalnika, pa vam to obenem nalaga in zahteva veliko odgovornosti, znanja ter upoštevanja pravil, na katera velja pomisliti že pred nakupom. Droni pač niso igrače, četudi jih uporabljate za zabavo.

 

Vam bo ta nasvet prišel prav? Potem ne smete zamuditi ostalih. Vpišite svoj e-naslov in obveščali vas bomo o zanimivih vsebinah s področja zavarovalništva.

 

prosti čas, preventiva, sklepanje zavarovanj, škodni primer
Preberite tudi