Delite zgodbo:
Delite zgodbo:
Ob smrti bližnjega se nenadoma pojavi cela vrsta neznank, katerih rešitev ne poznamo ali jih celo ne znamo najti. V trenutkih intenzivnega žalovanja se je najpogosteje treba posvečati tudi logističnim vprašanjem o pravnih, socialnih in drugih posmrtnih zadevah in ne samo umirjenemu poslavljanju od umrlega. Koga poklicati, ko nastopi smrt, kje urediti postopke, kako uveljaviti življenjska zavarovanja?

Oporoka in zadnje želje?

»Še preden se postaramo, je dobro določiti osebo, ki naj se v primeru naše nesposobnosti odločanja odloča namesto nas, vsekakor pa je nadvse koristno zapisati oporoko,« opozarja dr. Franci Ježek iz Odvetniške pisarne Ježek in Snoj.

»Zapis oporoke je dejanje, odgovorno do dedičev, saj zapustnik v njej še v času svojega življenja izrazi želje glede delitve premoženja. Slovenci jo žal večinoma zapisujemo šele, ko že intenzivno razmišljamo o smrti, čeprav bi z njo lahko dedičem prihranili morebitne spore, denimo v primeru nenadne smrti. Večini težav bi se izognili, če bi jo napisali takoj, ko pridobimo premoženje, in jo sproti dopolnjevali, ko si premislimo, ko se premoženje bistveno spremeni ali ko se dedičem pridruži še kdo, npr. novorojeni otrok ali nov partner.«

Če umrli nima oporoke, je določeno dedovanje po zakonu. Najprej se premoženje deli med dediče prvega dednega reda (otroci, vnuki in partner). Če teh ni, se deli med dediče drugega dednega reda (starši, bratje, sestre in njihovi potomci), če tudi teh ni, pa se lahko že zelo zaplete.

Da so svojcem prihranjeni zapleti, je poleg oporoke in dokumentov smiselno tudi na enem mestu hraniti vse zavarovalne police, posebno življenjske, pri katerih so upravičenci potomci in drugi.

»Življenjska zavarovanja so dolgoročna, nanje lahko pozabimo. Zato priporočamo, da so police življenjskih zavarovanj skrbno shranjene skupaj s policami drugih zavarovanji in drugimi pomembnimi dokumenti. Priporočamo pa tudi, da naredite seznam vseh polic,« svetuje Andreja Pelc, direktorica za strateški razvoj osebnih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav.

Police življenjskih zavarovanj naj bodo shranjene skupaj z drugimi zavarovanji in drugimi pomembnimi dokumenti, npr. oporoko, ter popisane na seznamu vseh polic.

Za oporoko in druge opravke je torej čas, vse dokler se je oseba sposobna odločati sama, smiselno pa je oporoko zapisati čim prej. Ob njenem zapisu je smiseln tudi pogovor o zadnjih željah (npr. o pogrebu, doniranju organov ...), tudi če je oseba še povsem zdrava.

Upoštevanje želja glede vrste pogreba, oblačil, oživljanja ali neoživljanja, morebitnega darovanja organov obolelim ali celotnega telesa v znanstvene namene je del pietete do umrlega. Mag. Tatjana Sedlar, diplomirana medicinska sestra iz Slovenskega društva hospic, ki umirajoče in njihove svojce spremlja na domu, pravi: »Obdobje po smrti bližnjega je posebno obdobje, v katerem ljudje običajno želijo spravo. V večini družin vladajo povezovalni in ne razdiralni občutki. Svojci zato običajno storijo vse tako, kot si je želel pokojni, oziroma tako, kot menijo, da bi si želel, če želja zaradi nenadne smrti ni imel časa izreči.«

Za darovalca organov oziroma tkiv se lahko opredelite kadar koli na enem od določenih mest. Ta želja je nato zapisana na vaši kartici zdravstvenega zavarovanja, a zdravnikom ta podatek ni dostopen. Svojo odločitev lahko kadar koli prekličete.

Zadnje želje mnogi izrazijo le ustno, a jih je, da bi se izognili zapletom, koristno zapisati skupaj z oporoko. To lahko zapišete sami ali z notarjem.

Kaj storim takoj po smrti bližnjega?

Ko človek umre ob prisotnosti reševalcev, gasilcev ali policistov, mrliškega oglednika pokličejo ti. Če umre v bolnišnici ali domu za ostarele, mrliški ogled uredi inštitucija. Če pokojnik umre doma, pa mrliškega oglednika običajno pokličejo svojci.

Vsako smrt mora potrditi uradna oseba. V Mestni občini Ljubljana mrliške oglede opravljajo zdravniki Inštituta za sodno medicino, po drugih mestih in na deželi pa dežurni zdravniki zdravstvenih domov.

Dežurna služba, ki uredi prvi prevoz pokojnika do mrtvašnice, je organizirana 24 ur na dan in od klicatelja potrebuje nekaj osnovnih informacij o pokojniku, tudi dosegljivo zdravstveno dokumentacijo in približno uro smrti. Mrliški ogled in prevoz do hladilnih prostorov oziroma na obdukcijo, ki jo po potrebi (npr. če gre za sumljivo smrt) odredi mrliški oglednik/zdravnik, sta brezplačna, saj ju financira država.

Pri Slovenskem društvu hospic svetujejo, da si ne glede na to, kje je pokojnik umrl, svojci pustijo čas, da se poslovijo. Tudi če je pokojnik umrl doma, ni treba hiteti. Če prisotnost trupla ne povzroča stiske, lahko, če je smrt nastopila ponoči, z obveščanjem mrliškega oglednika počakajo do jutra.

Mnogi v tem času želijo tudi prisotnost duhovnika. Če si je tako želel pokojni ali tako želite vi, ga prosite za obisk, o smrti pa obvestite tudi sorodnike, ko vam bo tako ustrezalo.

Mrliški oglednik odredi obdukcijo, če je ta potrebna, in izda potrdilo o smrti. S tem v roku dveh delovnih dni po smrti prijavi smrt pri upravni enoti, ki nato izda mrliški list. Ta je nato osnova za urejanje nekaterih nadaljnjih postopkov, denimo organizacijo pogreba.

Za številne druge opravke, denimo za začetek zapuščinskega postopka in uveljavljanje socialnih pravic, pa je treba na upravni enoti oblikovati smrtovnico, dokument, ki med drugim potrjuje smrt osebe. To uredijo svojci, ko zberejo vse potrebne podatke za njeno pripravo.

Smrt v matično knjigo umrlih oziroma register umrlih oseb prijavi ustanova, v kateri je pokojnik umrl, oziroma služba, ki je bila prisotna ob smrti (denimo mrliški oglednik). Ob smrti doma jo lahko prijavijo mrliški oglednik, svojci ali pogrebni zavod po njihovem pooblastilu.

Elvina Babajić, direktorica pogrebnega podjetja Babajić in neprofitnega zavoda Pogreb ni tabu, pravi: »Pogrebni servis naj ne bo le podjetje ali javni zavod, ki opravlja pogrebe. Naše delo dojemam širše, saj smo lahko za svojce vir informacij in jim pri urejanju uradnih zadev tudi pomagamo. Take postopke ljudje urejajo redko in tudi spreminjajo se. Zato se mi zdi pomembno, da pogrebni servis svojcem ponudi roko in jih vodi skozi celoten proces, tudi skozi žalovanje.«

smrt

mrliški ogled in izdaja potrdila o smrti

morebitna obdukcija

urejanje
pogreba

prijava smrti na matičnem uradu in izdaja mrliškega lista

zapis
smrtovnice

prijava zapuščinskega postopka

urejanje drugih postopkov

(npr. vloga za izplačilo življenjskega zavarovanja, vloge za socialne pravice, uničenje dokumentov pokojnega na upravni enoti)

Kako uredim pogreb?

Priprave na pogreb se začnejo po mrliškem ogledu. Najpogosteje se pogreb izvede v treh do štirih dneh po potrjeni smrti oziroma po obdukciji, če je ta odrejena.

Svojci lahko obiščejo izbrano pogrebno službo (zasebno podjetje ali javni zavod, najpogosteje so to komunalna podjetja) ali pa jih njen predstavnik obišče na domu. »Najprej svojci določijo način pokopa,« pravi Elvina Babajić. »To je lahko zdaj že močno prevladujoč pokop v žari, lahko pa je tudi pokop v krsti ali raztros pepela na pokopališču oziroma na drugi izbrani lokaciji. Slednji lahko nekoliko odmakne datum pogreba, saj morajo za tak pokop pogrebna služba ali svojci, če pogreb organizirajo sami, pridobiti dovoljenja. Nekoliko dlje tudi traja, če moramo organizirati prevoz umrlega iz tujine ali v tujino.«

Organizacijo številnih storitev, ki so del pogrebne slovesnosti (pevci, cvetje,
govorniki ...), lahko prevzamejo tudi svojci.

Svojci sami ali v sodelovanju s pogrebno službo nato oblikujejo tudi pogrebno slovesnost. Tako določijo, ali bo pogreb verski ali v družinskem krogu, odločajo se o objavi osmrtnice, izrečejo želje glede cvetja, pevcev, morebitnega fotografiranja in govora. Določijo tudi mesto pokopa v obstoječi ali nov grob. Če naročnik pogreba prostora za pokop še nima v najemu, mu tega dodeli upravljavec izbranega pokopališča.

»Skladno z željami nato oblikujemo protokol pogrebne slovesnosti. Ljudi spremljamo v najobčutljivejšem delu življenja in pozorni moramo biti na vsako svojo potezo,« povzame Babajićeva.

Če se svojci odločijo za pokop v krsti, običajno pripravijo obleko, v kateri želijo umrlega pokopati. Enako lahko storijo tudi v primeru upepelitve; če tega ne storijo, pokojnika vselej oblečejo v talar, da se zadosti osnovnim pogojem pietete.

Če umrli nima svojcev oziroma ni naročnika pogreba, za pokop poskrbi občina, v kateri je pokojnik prebival, medtem ko lahko svojcem izjemoma oziroma v nekaterih primerih organizacijo pogreba ponudi država v skladu s protokolarnimi predpisi. Če je bila taka njegova želja, se pokojnik lahko pokoplje tudi anonimno brez označbe imena in priimka.

Do kakšne pomoči smo upravičeni svojci?

Če umre oseba, ki je bila upravičenec do socialnih transferjev – denarne socialne pomoči, varstvenega ali otroškega dodatka, štipendije, subvencij in drugih pravic –, so centri za socialno delo po pripravi smrtovnice oziroma vpisu v matično knjigo umrlih obveščeni avtomatično. »Pravice, ki jih je užival pokojnik, se zanj ukinejo. Za druge, ki so bili vezani nanje, pa se naredi preračun oziroma izda nova odločba,« pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Medtem tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje avtomatično ustavi izplačevanje pokojnine ali drugega prejemka, takoj ko se v uradni evidenci zaradi smrti spremeni status prejemnika oziroma ko dobi obvestilo o njegovi smrti iz tujine. Če umrli za seboj pusti nepolnoletne ali študirajoče otroke oziroma nepreskrbljenega partnerja, lahko ti pri Zavodu pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine.

Socialno šibkejšim sta po smrti svojca na voljo tudi dve obliki izredne denarne socialne pomoči – posmrtnina in pogrebnina. Slednja je namenjena kritju stroškov pogreba, a le v Sloveniji, posmrtnina pa predstavlja enkratno izredno denarno pomoč ob smrti družinskega člana. »Do teh pravic je upravičen družinski član pokojne osebe, ki je bil na dan smrti pokojnika prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka oziroma ko njegov dohodek ne presega 606 evrov (909 evrov za družino),« zaključijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podatek o finančni meji za pomoč velja za čas objave tega članka (november 2018).

Vlogo za izredno denarno socialno pomoč lahko vložite na katerem koli centru za socialno delo v enem letu po smrti svojca. Če podatek o smrti še ni vpisan v matični register, je treba priložiti dokazilo o smrti, ki ga izda mrliški oglednik, pri vlogi za pogrebnino pa originalni račun za opravljeni pogreb ali predračun stroškov pogreba.

Socialni
in drugi prejemki po smrti:

SOCIALNI TRANSFERJI (denarna socialna pomoč, varstveni ali otroški dodatek, štipendija ali subvencija in druge pravice):

ukinitev, preračun ali nova odločba – AVTOMATIČNO

POKOJNINA:

ukinitev ali pridobitev vdovske oziroma družinske pokojnine – VLOŽITI VLOGO na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

POSMRTNINA:

enkratna pomoč v višini 392,75 evrov – VLOŽITI VLOGO na centru za socialno delo

POGREBNINA:

do največ 1571 evrov, a ne več, kot znašajo stroški pogreba – VLOŽITI VLOGO na centru za socialno delo

Kaj se zgodi v zapuščinskem postopku?

V 30 dneh po prijavi smrti na matičnem uradu matičar sestavi smrtovnico. To pošlje na okrajno sodišče, ki začne zapuščinski postopek.

Sodišče nato preveri podatke v smrtovnici in registrirano premoženje, medtem ko so dediči zavezani k sporočanju pokojnikovega premoženja v tujini in k sporočanju smrti banki, v kateri je imel pokojnik odprt račun. Ko sodišče preveri stanje na bančnih računih, so dediči povabljeni na zapuščinsko obravnavo. Ta se najpogosteje razpiše v šestih do devetih mesecih po smrti, odvisno od težavnosti premoženjskih poizvedb sodišča. Ko banka prejme sklep o dedovanju, v soglasju z dediči zapre račun ob poravnanju dolgov oziroma prenakazilu dobroimetja.

Zapuščinski postopek začne okrajno sodišče po tem, ko mu matičar pošlje smrtovnico. Postopek se običajno konča v šestih do devetih mesecih po smrti.

Odvetnik dr. Franci Ježek opozarja, da je treba premično lastnino umrlega do konca zapuščinskega postopka pustiti pri miru: »Priporočam, da svojci denimo tudi vozilo odjavijo iz prometa in počakajo na zapuščinski postopek. Sicer imajo s predložitvijo mrliškega lista možnost podaljšati registracijo za eno leto in vozilo uporabljati znotraj države, ne pa tudi prodati, razen če jim je bilo vozilo dodeljeno po zapuščinski obravnavi.«

Dediči prvega dednega reda (potomci, potomci potomcev in partner) so plačila davka za podedovane dobrine vselej oproščeni. Drugi dediči pa morajo davek plačati; ta je odvisen od višine premoženja in bližine sorodstva ter znaša od 5 do 39 odstotkov.

Dediči prvega dednega reda (potomci, potomci potomcev in partner) so plačila davka za podedovane dobrine oproščeni. Drugi dediči pa ga morajo plačati.

Ko v zapuščinskem postopku ugotovijo, da je pokojnik prejemal varstveni dodatek oziroma socialno pomoč in je zapustil premoženje, postane lastnik dela zapustnikovega premoženja Republika Slovenija ali občina. Dediči morajo tako vrednost prejete pomoči vrniti, pravila za izračun višine zneska pa so točno določena z zakonom.

Točne informacije je mogoče dobiti tudi na centru za socialno delo ali na občini, sicer pa na takšno obravnavo država običajno pošlje državnega odvetnika, ki mu je znan točen znesek (zahtevek je namreč že pred obravnavo pisno predložen sodišču).

Na vračanje prejetih sredstev lahko prejemnik pomoči pomisli še v času življenja, tako da se odloči za odplačilo teh dolgov in s tem razbremeni dediče.

Kaj storim z življenjskim zavarovanjem in drugimi zavarovanji pokojnika?

Postopki prekinitve, uveljavljanja ali spremembe zavarovanj se vselej pričnejo s predložitvijo mrliškega lista (izpisa iz matične knjige umrlih).

Če je pokojni imel sklenjeno življenjsko zavarovanje, so do izplačila upravičene osebe, ki jih je določil zavarovalec in so navedene na zavarovalni polici. »Osnovni namen sklenitve življenjskega zavarovanja je poskrbeti za finančno varnost bližnjih v primeru naše smrti. Upravičenec, lahko jih je tudi več, se določi ob sklenitvi zavarovanja, med trajanjem zavarovanja pa se lahko spremeni. Določi se lahko tudi, da izplačilo prejmejo zakoniti dediči in ne konkretna oseba. Bistvenega pomena je, da o sklenitvi zavarovanja obvestite osebe, ki ste jih določili za upravičence,« svetuje Andreja Pelc iz Zavarovalnice Triglav.

Če je upravičenec otrok do 15. leta starosti, vlogo vloži starš ali drug zakoniti zastopnik. Izplačilo se po predhodnem soglasju centra za socialno delo nakaže na otrokov račun ali na pupilno vlogo. To je osebni račun za otroke, s katerega dvig sredstev brez soglasja centra za socialno delo ni mogoč. Pri nakazilu na račune otrok (bodisi osebni račun ali pupilno vlogo), starejših od 15 let, soglasje centra ni potrebno, a je starš oziroma skrbnik dolžan z otrokovim premoženjem ravnati skrbno in v otrokovo korist.

Zavarovalnico praviloma obvestijo upravičenci, dediči oziroma skrbnik zapuščine. Ti pri zavarovalnici prejmejo tudi vse informacije, povezane s posamezno vrsto zavarovanja in vložitvijo zahtevka za izplačilo.

Če je pokojni ali njegov delodajalec ob nastopu smrti vplačeval v Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, bo zavarovalnica izplačala odkupno vrednost sredstev, zbranih na računu, zmanjšano za izstopne stroške in akontacijo dohodnine. Upravičenec za izplačilo je oseba, ki jo je pokojni navedel na polici, izplačilo pa se izvede na podlagi zahtevka zavarovalnici. Poleg tega ima upravičenec do dodatne družinske pokojnine pravico do izplačila doživljenjske mesečne rente iz zavarovalnine, ki znaša 20 % vrednosti sredstev, zbranih na osebnem računu. Če je pokojni umrl zaradi nezgode, bo zavarovalnica dodatno izplačala zavarovalnino v višini 100 % vrednosti sredstev, zbranih na osebnem računu.

Dopolnilna in dodatna zdravstvena zavarovanja prekinejo svojci, morebitna preplačila oziroma bremena pa se urejajo v skladu s sklepom o dedovanju.

V primeru vzajemnega zavarovanja, ki zajema zavarovanje dveh oseb na isti polici, zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto in s tem se zavarovanje druge osebe prekine.

Nekatera zavarovanja, npr. premoženjska, se nadaljujejo tudi po smrti, le ime zavarovalca oziroma zavarovanca je treba spremeniti. »Če denimo dedič živi v podedovani hiši ali vozi podedovan avtomobil, ima seveda interes, da je lastnina zavarovana brez prekinitev,« zaključi Andreja Pelc iz Zavarovalnice Triglav.

Zavarovanja po smrti:

ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA:

vložiti vlogo za izplačilo

ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA:

se prekinejo po prejetju obvestila o smrti, ki ga predložijo svojci

PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA:

lahko se prekinejo ali se spremeni le nosilec zavarovanja, običajno dedič, ki je podedoval zavarovano premoženje

VZAJEMNA ZAVAROVANJA (zavarovanje dveh oseb na eni polici):

vložiti vlogo za izplačilo, s čimer se zavarovanje druge osebe prekine.

Nepredvidljivost življenja je njegova edina stalnica. Z negotovostjo, povezano s časom in krajem smrti, se moramo sprijazniti vsi. Lahko pa za svojce, ki jih boste morda nekoč pustili za seboj, poskrbite, še preden se kaj zgodi. K skrbi zanje sodijo tudi zapis oporoke, popis premoženja, skrbno hranjenje vseh dokumentov, ki jih bodo svojci potrebovali, in sklenitev življenjskega zavarovanja, ki bo tako nepreskrbljenim kot tudi drugim bližnjim olajšalo vsaj finančno breme.

Predvsem pa se o vsem zapisanem pogovorite z njimi. Pogovor o smrti in njenih posledicah se sprva morda zdi težak, a bo svojcem nedvomno olajšal odločitve takrat, ko jih bodo morali sprejemati v vašem imenu.

V primeru, da ste mlajši od 15 let, za oddajo naročila na e-novice potrebujete privolitev staršev ali skrbnikov.

Privolim, da lahko zavarovalnica moj elektronski naslov obdeluje za naslednje namene:

Z vašo privolitvijo vam bomo lahko preko vaše elektronske pošte vsak mesec pošiljali novičnike z zanimivimi zgodbami in nasveti za brezskrben vsakdan. S pomočjo mesečnih novičnikov vas bomo obveščali o zanimivih zgodbah, nasvetih in koristnih vsebinah ter vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v RS, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu). S tem privoljenjem vam bomo lahko trženjske ponudbe in druge zanimive ter poučne vsebine posredovali le v obliki izbranih novičnikov, ki jih boste prejemali na vaš elektronski naslov.

Obrnite se na nas:

Članek je nastal v sodelovanju s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem, dr. Polono Ozbič s Klinike Golnik, predstavniki Slovenskega društva hospic – mag. Tatjano Sedlar, diplomirano medicinsko sestro, mag. Radmilo Pavlovič Blatnik, prostovoljcema Matevžem Pavčnikom in Emo Gradišar –, nekdanjim novinarjem in blogerjem Simonom Šketo, reševalcem Boštjanom Plahutnikom, dr. Francijem Ježkom iz Odvetniške pisarne Ježek in Snoj, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, direktorico pogrebnega podjetja Babajić Elvino Babajić ter strokovnjaki iz Zavarovalnice Triglav. Posamezni deli članka so povzeti po knjigi Option B avtorice Sheryl Sandberg.

Produkcija: PM, poslovni mediji, d. o. o.

Fotografije: Domen Grögl, fotografija Simona Škete je iz osebnega arhiva.

Zavarovalnica Triglav d.d. @ Vse pravice pridržane
Pravno obvestilo Piškotki