Ima moj otrok alergijo?
Če je bila alergija še pred 50 leti redka beseda, jo danes pozna in občuti skoraj vsaka družina.

Vsak četrti otrok v Evropi je alergik, ocenjuje Svetovna alergološka organizacija. Da bi razjasnili dileme in pogosto zmotna prepričanja o alergijah, smo se za pojasnila obrnili na alergologa.

Preobčutljiv ali alergičen?

Najprej moramo ločiti med preobčutljivostjo in pravo alergijsko reakcijo. Pri prvi gre za tako imenovano intoleranco oziroma za znižan prag dražljaja posameznika, zaradi česar se ta na dražljaj odzove burneje od večine. Te reakcije so različne in včasih res spominjajo tudi na alergije.

 

Izkušen zdravnik jih seveda hitro loči od pravih alergij. Za te je značilno, da jih sprožijo točno določene snovi (alergeni) že v manjših koncentracijah. Dokažemo jih s kožnimi in krvnimi testi ob specialističnem pregledu pri alergologu, pojasni prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., specialist internist alergolog in pulmolog.

 

Pri otroku opažam znake, ki bi lahko pomenili alergijo – kaj pa zdaj?

Pregled pri alergologu je nujen in koristen, če se bolnikove težave ponavljajo ali celo stopnjujejo. Odločitev o napotitvi k alergologu naj sprejmejo osebni zdravnik (pri otroku pediater), ki predlaga obisk specialista, in otrokovi starši. Za otroke so posebej primerni pediatri alergologi (čeprav bo lahko koristne nasvete dal vsak alergolog), ki jih sicer v Sloveniji ni veliko, čakalne dobe pa so dolge.

 

Na kakšen način pa otroku lahko omogočite hitro obravnavo pri alergologu? Odgovor vam ponuja družinska oblika zavarovanja Specialisti+ Triglav, Zdravstvene zavarovalnice. Ko se srečate s prvimi znaki alergij pri otroku, vam zavarovanje pomaga čim hitreje stopiti v stik s specialistom za alergologijo in pulmologijo, ki bo postavil diagnozo in predpisal tudi nadaljnjo zdravniško obravnavo.

 

Vas zanima več o zavarovanju? Naši svetovalci bodo odgovorili na vaša vprašanja.

 

Če specialistični pregled in opravljene preiskave dokažejo, da je otrok alergičen (gluten, strupi žuželk, pelodi, pršice ...), to precej spremeni način življenja otroka, njegove družine in okolice. Ključno je, da poskrbite, da otrok ni izpostavljen alergenu.

 

Zakaj je danes več alergij?

»Vzroki za pogostejše alergije so napredek, razvoj, višji standard. Lahko bi rekli, da razvitejši svet plačuje davek na civilizacijo. V Afriki je alergija zelo redek pojav, medtem ko je na primer v Veliki Britaniji ali Vzhodni Evropi skoraj vsaka druga oseba alergična, torej skoraj polovica,« razloži prim. mag. Nikša Šegota, dr. med., spec. internist pulmolog.

 

V Evropi ima 35 % ljudi vsaj občasno simptome alergij.

 

Onesnaženost zraka, aditivi v prehrani, način življenja ... – vse to so polutanti, ki jih organizem prepozna kot nekaj, pred čimer se je treba obvarovati. Bolj ko je življenje naravno, pristno, takšno kot nekoč in oddaljeno od velikih mest, večja je odpornost ljudi in manj je alergij.

 

»Razlika v Sloveniji je že med mestnimi in vaškimi otroki, pri vaških zaznavamo manj alergij. Tudi pri otrocih, ki se igrajo zunaj in pri katerih starši na higieno ne pazijo tako vneto, ugotavljamo, da imajo manj težav z alergijo,« pravi dr. Šegota.

 

Pogosta (zmotna) prepričanja o alergijah

V želji, da bi si čim prej odgovorili na vsa vprašanja, povezana z alergijo, si ljudje pomagajo tudi z zapisi s spleta ali iz poljudnih publikacij. Ti pa so pogosto zavajajoči ali celo napačni. Sogovornika sta izpostavila in pojasnila najpogostejša prepričanja, ki jih slišita od pacientov.

 

1. Ker nobeden od staršev ni alergičen, tudi otrok ne bo. NE DRŽI

Odsotnost alergije pri obeh starših ne pomeni nujno, da tudi otrok ne bo alergičen. Je pa res, da je verjetnost nastanka alergije pri takem otroku manjša. Če sta oba starša alergika, je statistična verjetnost pojava ene od oblik alergije pri otroku med 50 in 60 %.

 

2. Stanovanje imamo preveč očiščeno, zato je otrok alergičen. NE DRŽI

Čisto stanovanje ob normalnih življenjskih okoliščinah zagotovo ni vzrok za nastanek otrokovih alergij.

 

3. Če si alergičen na mleko, pomeni, da ne moreš prebaviti laktoze (laktozna intoleranca). NE DRŽI

Alergija na mleko in intoleranca za laktozo sta dve različni stvari. Pri alergiji na mleko gre za alergijsko reakcijo na eno od številnih sestavin v mleku in je razmeroma redka. Pri laktozni intoleranci pa gre za pomanjkanje snovi (encimov) za razgradnjo laktoze (mlečne sestavine) ter se večinoma z rastjo in razvojem otroka normalizira ali vsaj izboljša.

 

4. Otroci do prvega leta starosti naj ne bi uživali visokoalergene hrane. DRŽI

Vsekakor v prvem letu otroka ni priporočljivo hraniti s hrano, ki vsebuje alergogene snovi (lešniki, arašidi, sladila, različni dodatki ...). Pri tem je najkoristneje upoštevati navodila pediatrov, postopno uvajati hrano, prilagajati količino in vrsto hrane ter spremljati otrokove reakcije.

 

5. S termično obdelavo hrane uničimo delovanje alergena. DELNO DRŽI

S pravilno termično pripravo hrane otroku omogočamo normalen razvoj in rast. Hkrati zmanjšujemo možnost tako za nastanek prehranskih alergij kot tudi drugih bolezni prebavil. Otrok obrambnega sistema prebavil namreč še nima tako razvitega, da bi zmogel presno hrano prebaviti enako dobro kot termično obdelano. S tem se povečata dovzetnost za alergije na hrano in možnost bolezni prebavil (npr. crohnova bolezen). Vpliv je torej posreden, sama termična obdelava pa ne uniči alergenov.

 

6. Alergije niso ozdravljive. DELNO DRŽI

Trditev, da alergije niso ozdravljive, ni enoznačna. Učinkovito zdravljenje alergij vedno poteka na tri načine:

 

  • preventivno (izogibanje stiku z alergenom),
  • simptomatsko (zdravljenje z zdravili, ki odpravljajo in preprečujejo bolnikove simptome oziroma težave)
  • in vzročno (imunoterapija – cepljenje proti alergenu).

 

Z optimalno kombinacijo zdravljenja in dobrim sodelovanjem vseh sodelujočih pri procesu zdravljenja je bolnika z dokazano alergijo mogoče pozdraviti. To pomeni, da dalj časa ne potrebuje zdravil niti nima več težav ali simptomov. Obstaja pa tveganje, da se alergija ob nepredvidenih okoliščinah ponovi (na primer nenadna in nepričakovana izpostavljenost velikim količinam alergena ali večje spremembe imunskega sistema).

 

7. Mojemu otroku piska v pljučih, torej je astmatik. NE DRŽI

Piskanje je eden od simptomov astme, prav tako pa tudi alergije in prehladov. Pri približno dveh tretjinah ljudi je astma alergijskega izvora. Povzročajo jo inhalacijski alergeni, torej tisti, ki jih vdihujemo (prah, pršica, pelod ...). Takšno stanje se pogosto ponavlja, zdraviti pa ga je treba bodisi z zdravili bodisi z imunoterapijo.

 

Infekti (okužbe dihal) in astma so na neki način povezani, saj podobno delujejo na pljuča. Zato to dvoje ni vedno lahko ločiti. Če nekdo kašlja, mu piska v pljučih, ima občutek dušenja, je lahko preprosto prehlajen, v njegovih pljučih se nabira sluz in organizem ga želi izločiti. Vendar pa lahko neko prehladno stanje, ki povzroči vnetje dihalnih poti, zaradi neustreznega zdravljenja sčasoma povzroči astmo, čeprav ta nima izvora v alergenih. Tak tip astme je dokaj redek. Preiskave, čas in včasih uporaba nekaterih zdravil pokažejo, za kaj gre.

 

Pri otrocih je težko takoj potrditi, kaj točno je vzrok za piskanje v pljučih. Za odrasle obstaja kar nekaj preiskav, ki sum, da gre za astmo (alergijsko ali nealergijsko), potrdijo ali zavržejo. Otroci pa takšne teste težko opravljajo, zato je pot ugotavljanja daljša.

 

Z ozaveščenostjo o alergijah lahko pravilno ukrepate že sami. Če otrok utrpi težjo alergijsko reakcijo, je potrebna takojšnja medicinska pomoč.

 

Kako najhitreje do zdravstvene obravnave pri specialistu?

Ko se starši soočite z otrokovo zdravstveno težavo, je prva misel, kako lahko svojemu otroku najhitreje pomagate.

 

Ko dobite napotnico izbranega osebnega zdravnika ali specialista, pokličite brezplačno številko 080 66 22 11, kjer vam bodo medicinske sestre asistenčnega centra Zdravstvena točka pomagale poiskati želenega specialista in urediti termin za pregled.

 

Z zavarovanjem Specialisti+ boste brez skrbi tudi starši, saj si z njim lahko zagotovite hiter dostop do specialistov različnih specialnosti. V članku »Poškodba me ni ustavila za dolgo« preberite zgodbe treh zavarovancev, ki jim je zavarovanje pomagalo okrevati hitreje.

 

Svoje otroke lahko zavarujete v okviru družinske oblike zavarovanja Specialisti+. Tako boste do izbranih specialistov alergologije in pulmologije ter potrebne diagnoze in oskrbe prišli prej kot v treh tednih. Zavarovalnica pa bo plačala tudi stroške pregleda in pripadajočih dodatnih zdravstvenih storitev.

 

Sklenite zavarovanje Specialisti+ zase in za svojega otroka. Če želite dodatne informacije o vsebini zavarovanja, pokličite brezplačno telefonsko številko Halo zdravje na 080 2664 ali obiščite spletno stran Triglav zdravje.

zdravje, preventiva, sklepanje zavarovanj, Specialisti+, otroci, družina
Preberite tudi