Kopanje: Nasveti za varno uživanje na naravnih kopališčih

Načelnik potapljaške reševalne službe opozarja na nevarnosti

Vsaka površina vode ni primerna za kopanje – divja kopališča skrivajo številne nevarnosti, toda previdnost ne bo odveč niti na urejenih. Na kaj morate biti pozorni, da bo osvežitev varna, svetuje načelnik potapljaške reševalne službe Marko Šajnovič.

Kaj so divja kopališča in zakaj so lahko nevarna?

Divja oziroma neurejena kopališča so predvsem gramoznice, jezera in reke, kjer nimajo organizirane reševalne službe niti upravljavcev teh vodnih površin. V Sloveniji so v bistvu vsepovsod.

 

Najbolj so izpostavljena tista, ki so v bližini večjih naselij in imajo več kopalcev.

 

Prav tako nevarna so tista, ki imajo težak dostop in s tem oteženo reševanje v primeru nesreče.

 

V gramoznicah je voda po navadi motna, zato se najprej prepričajte o njeni globini. Druga nevarnost je ta, da je površinska voda veliko toplejša od tiste v globini (že od 1 metra dalje). Ne skačite na glavo, saj v hladnejši vodi telo lahko doživi šok, dobite krče ali padete v nezavest.

 

Katera divja kopališča v Sloveniji so dovolj varna (ob upoštevanju pravil), da so lahko prijeten kotiček za osvežitev?

V bistvu ne morem reči, katera divja kopališča so dovolj varna, čeprav upoštevamo vsa pravila, ker je zanka v besedni zvezi divje kopališče. Seveda je lahko varno, sploh če se tam še ni zgodila kakšna nesreča, vendar ne morem povedati, katera so. Med najbolj priljubljenimi so vsekakor gramoznice in čistejše reke.

 

V kakšnih situacijah kopanje na divjih kopališčih odsvetujete?

Kopanje vam odsvetujem predvsem tam, kjer ni ljudi ali jih je malo. Na divjih kopališčih se sicer kopate in plavate na lastno odgovornost. Če povzročate še dodatno nevarnost ali ste poškodovali lastnino na privatnem zemljišču (po navadi smo v takih primerih na privatnem zemljišču), ste kazensko odgovorni za svoja dejanja.

 

Policija svetuje, da upoštevate znake, kot so "kopanje prepovedano", "nezaposlenim dostop prepovedan" ali "kopanje na lastno odgovornost«. Na divjih kopališčih ni upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoč, dvomljiva pa je lahko tudi kakovost vode.

 

Kaj naj naredimo, če se znajdemo v težavah ne glede na to, kje se kopamo?

Če se znajdete v težavah, je prvo pravilo, da vas ne zgrabi panika in da ostanete razsodni.

 

Če vas prime krč, iztegnite mišico in se umirite. Pomahajte z roko, še najbolje če z roko udarjate ob površino vode, da opozorite nase in pokličete na pomoč.

 

Kako lahko pomagamo, če opazimo, da se je nekdo drug znašel v težavah?

V primeru utapljanja kot naključni reševalec utapljajočemu najprej vrzite predmet, s katerim bi ga lahko potegnili do obale. Takšni priročni predmeti so tisti, ki jih najdete bodisi v naravi okoli sebe ali pa jih imate s seboj (npr. veje, vrvi, oblačila kot podaljšek roke, napihljive žoge ...).

 

Večinoma si predstavljamo, da ljudje, ki se utapljajo krilijo z rokami, saj si tako podobo večinoma lahko ustvarimo ob gledanju filmov. V resnici utapljanje izgleda drugače, zato je dobro poznati prave znake.

 

Samega kontaktnega reševanja se je treba lotiti skrajno previdno, če res ne obstaja druga možnost, saj je utapljajoči zelo nevaren. Ponesrečencu se približajte s hrbtne strani, da vas ne zagrabi. Če ste telesno šibkejši, počakajte, da utapljajoči preide v drugo fazo, kjer se utrudi in ga lažje vodite.

 

Vsekakor pa pazite na lastno varnost.

 

6 splošnih pravil za kopanje v rekah in jezerih

  1. Globina vode

    Preden skočite v vodo, se prepričajte o njeni globini. Skok v vodo je lahko nevaren, če ta ni dovolj globoka, saj si zaradi nepazljivosti lahko hitro poškodujete hrbtenico. Zato v vodo, v kateri ne vidite tal, raje na skačite.

     

    Na Inštitutu za varovanje zdravja pa dodajajo, tudi če je voda dovolj globoka, naj bo prvi skok vedno na noge.

     

  2. Stopnja znanja plavanja

    Zelo pomembno je, da si priznate, če niste najbolj vešč plavalec, in ne podcenjujete moči narave. Vedeti morate, da so tokovi v rekah lahko zelo močni in da so brzice in vrtinci lahko zelo nevarni. Šajnovič priporoča tudi, da se ne oddaljujete preveč od obale.

     

  3. Alkohol

    Alkohol vpliva na vašo koordinacijo, možnost presoje in gibanje, zato ne gre skupaj s kopanjem.

     

  4. Kakovost vode

    Ta je lahko vprašljiva, čeprav imamo v Sloveniji dobre rezultate. O njej se lahko prepričate na spletni strani Agencije za okolje.  V Sloveniji je za zdaj določenih 48 kopalnih voda na rekah, jezerih in morju. Tako imenovana divja kopališča niso vključena v ta seznam, zato se kakovost vode tam ne spremlja. V teh vodah se kopate na lastno odgovornost.

     

  5. Skakanje v vodo

    Nikdar ne smete skakati v vodo pregreti, saj pri skoku v hladno vodo telo doživi šok in lahko v hipu izgubite zavest.

     

  6. Pitna voda

    S seboj morate imeti vedno dovolj vode za pitje, da preprečite dehidracijo. Ne kopajte pa se s polnim želodcem.

 

Ne zamudite nasvetov naših strokovnjakov, ki vas bodo razgibali in poskrbeli za bolj aktiven in zdrav vsakdan. Vpišite svoj e-naslov in se nam pridružite. Tri, štiri, zdaj!

 

zdravje, preventiva, prosti čas, aktivno življenje
Preberite tudi