Naj vas bolniška odsotnost ne udari po žepu
Daljša odsotnost z dela lahko pomeni tudi manjše prihodke.

Bolezni, poškodbe, nega otroka, darovanje krvi ... Vse to so razlogi za bolniško odsotnost. Čeprav je od časa do časa lepo ostati doma, pa si ob bolezni ali poškodbi verjetno želite čim hitreje okrevati. Ne le zaradi slabega počutja, temveč tudi zato, ker je zaradi odsotnosti z dela nižji tudi mesečni dohodek.

Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana ali darovanje krvi.

 

Začasno nezmožnost za delo do 30 dni ugotovi osebni zdravnik. O odobritvi bolniške odsotnosti nad 30 dni pa odloča komisija, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

 

Med boleznimi so najpogostejši razlogi za uveljavljanje bolniške odsotnosti bolezni dihal, infekcijske in parazitne bolezni, bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni prebavil.

 

 

Prihodek v času bolniške odsotnosti

Poleg nevšečnosti, ki so povezane z našim zdravjem in dobrim počutjem, lahko bolniška odsotnost pomeni tudi nižji mesečni prihodek.

 

Da med svojo odsotnostjo z dela ne bi ostali brez plačila, vam po zakonu pripada denarno nadomestilo.

 

Nadomestilo za čas bolniške odsotnosti prejmete, če ste:

  • v delovnem razmerju,
  • oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost,
  • družbenik osebne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali ustanovitelj zavoda in opravljate poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic,
  • vrhunski športnik in vrhunski šahist,
  • rejnik ali kmet, ki je za to pravico zavarovan,
  • brezposelna oseba, ki ji je bila pravica do denarnega nadomestila priznana še pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je začel veljati 31. maja 2012.

 

Za kritje nadomestila za prvih 30 dni odsotnosti poskrbi delodajalec, od 30. dneva dalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Nekoliko drugače je pri osebah, ki so samozaposlene, ter pri rejnikih, kmetih, vrhunskih športnikih in šahistih, ki nimajo delodajalca. Ti bodo v večini primerov v prvih 30 dneh ostali brez nadomestila, po 30. dnevu pa prejeli nadomestilo kot vsi drugi upravičenci.

 

A obstajajo izjeme. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo nadomestilo za do 30 dni kril vsem upravičencem, tako osebam v delovnem razmerju kot tudi samozaposlenim ipd., ko bodo ti izostali z dela zaradi:

  • presaditve tkiva in organov v korist druge osebe,
  • posledic dajanja krvi,
  • nege ožjega družinskega člana,
  • izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik,
  • zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti, kot so reševalne akcije, naloge vojaške službe in civilne zaščite, športne akcije ...

 

Višina nadomestila

Verjetno najpomembnejše vprašanje, ki si ga v času bolniške odsotnosti postavi vsak izmed vas, pa je višina nadomestila. Ta je odvisna od osnove za nadomestilo ter razloga in trajanja odsotnosti.

 

Delodajalec oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije osnovo za nadomestilo izračuna na podlagi:

  • povprečne mesečne plače in nadomestil, ki jih je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred bolniško odsotnostjo,
  • ali povprečne osnove za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred odsotnostjo.

 

 

Primer izračuna nadomestila za plačo

Razlog odsotnosti: bolezen

 

Čas trajanja bolniške odsotnosti: 8. 8.–12. 8. 2016 (5 delovnih dni oziroma 40 delovnih ur)

 

Bruto plača tekočega meseca: 1762,29 EUR

 

Število delovnih ur v tekočem mesecu: 168

 

1. Za izračun višine nadomestila za plačo, ki ga boste prejeli v času bolniške odsotnosti, morate vedeti, koliko znaša vaša osnovna urna postavka. Najdete jo na svoji plačilni listi ali pa si jo izračunate s spodnjim postopkom:

bruto plača tekočega meseca : število delovnih ur v tekočem mesecu

1762,29 : 168 = 10,49

 

2. Na podlagi osnovne urne postavke lahko s spodnjo formulo izračunate višino nadomestila v času bolniške odsotnosti:

osnovna urna postavka * čas trajanja bolniške odsotnosti v urah * delež osnove

10,49 * 40 * 0,8 = 335,68

 

Nadomestilo v času bolniške odsotnosti v navedenem primeru znaša 335,68 EUR. Za redno delo bi v istem obdobju prejeli 419,6 EUR. Razlika je torej 83,92 EUR.

 

Z zavarovanjem do hitrejšega okrevanja

Za svoje zdravje in tako čim manj bolniških odsotnosti lahko v največji meri poskrbite z ustrezno zdravstveno preventivo. A kdaj to le ne bo dovolj.

 

Če zbolite ali se poškodujete, lahko k hitrejšemu okrevanju pomaga ustrezno dodatno zdravstveno zavarovanje, kot je Zavarovanje specialistično ambulantnega zdravljenja. Tega lahko sklenete samostojno pri Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, lahko pa tudi v okviru Celovite zdravstvene obravnave skupaj z Zavarovanjem operacij.

 

Preberite vse, kar morate vedeti o zdravstvenih zavarovanjih.

 

Zavarovanje specialistično ambulantnega zdravljenja lahko sklenete individualno ali kolektivno, kadar vam to omogoča vaš delodajalec.

 

Prednosti zavarovanja so:

  • hiter dostop do zdravnika specialista,
  • osebna obravnava pri specialistu,
  • zmanjšanje možnosti za razvoj kroničnih bolezni zaradi hitro odpravljenih zdravstvenih težav,
  • enostavno uveljavljanje zdravstvenih storitev,
  • dodatna zdravstvena in finančna varnost,
  • asistenca v Republiki Sloveniji in tujini.

 

Preberite več o tem, kako vas Zavarovanje specialistično ambulantnega zdravljenja lahko učinkovito pripelje do diagnoze in rešitve.

 

Vse prednosti zavarovanja vam bodo pomagale do hitrejše vrnitve k vsakodnevnim aktivnostim. Tako bo vaša bolniška odsotnost krajša in izpad dohodka manjši, da si boste lahko privoščili vse tisto, kar želite sebi in svojim bližnjim.

 

Ne zamudite nasvetov naših strokovnjakov, ki vas bodo razgibali in poskrbeli za bolj aktiven in zdrav vsakdan. Vpišite svoj e-naslov in se nam pridružite. Tri, štiri, zdaj!

 

zdravje, preventiva, sklepanje zavarovanj, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Celovita zdravstvena obravnava
Preberite tudi