Ob koncu študija je čas za zavarovanje zdravja
Naj slovo od študija ne pomeni tudi slovesa od ustreznega zdravstvenega zavarovanja.

Konec študija, izpis, pavziranje, zaposlitev, prijava na zavod za zaposlovanje, dopolnjenih 26 let ... – vse to so razlogi, zaradi katerih se bodo študentje morali posloviti od študentskih ugodnosti. Upravičeni ne bodo več niti do storitev, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kako takrat ustrezno zavarovati svoje zdravje?

Do 26. leta so vsi redni in vsi izredni študentje, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi in niso prijavljeni kot brezposelna oseba na zavodu za zaposlovanje, upravičeni do vseh storitev, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) namreč določa, da se študent v teh primerih zavaruje kot družinski član zavarovane osebe – starša, ki ima zdravstveno zavarovanje že urejeno.

 

A tudi od teh ugodnosti se je enkrat treba posloviti. Včasih so razlogi pozitivni, na primer ko študent uspešno konča študij ali se zaposli, drugič, ko mora pavzirati ali se prijaviti na zavod za zaposlovanje, spet malo manj. Ne glede na razlog pa študent ne sme pozabiti, da si mora urediti ustrezno zdravstveno zavarovanje, tako obvezno kot dopolnilno.

 

Kako skleniti obvezno zdravstveno zavarovanje

Študentje, ki so izgubili študentski status oziroma so dopolnili 26 let, morajo po zakonu obvezno zdravstveno zavarovanje urediti v območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v 8 dneh. A pri tem je več možnosti, ki so odvisne od morebitnega delovnega razmerja, višine dohodkov, družinskih članov ...

 

Če se študent zaposli, je obvezno zdravstveno zavarovanje dolžan urediti njegov delodajalec. Ta ga bo za čas delovnega razmerja prijavil na ZZZS in prav tako poskrbel za kritje stroškov zavarovanja.

 

Če se študent odloči, da bo svoje delo opravljal kot samostojni podjetnik, si bo zavarovanje moral urediti sam in pokriti tudi njegove stroške.

 

Nič več študent, a brez službe

Ko študent še nima možnosti zaposlitve in je ostal brez študentskega statusa ali je starejši od 26 let, pa lahko svoje obvezno zdravstveno zavarovanje sklene na več načinov.

 

1. Zaprositev za denarno socialno pomoč

Če je študent v finančni stiski, torej nima dohodkov, s katerimi bi lahko kril minimalne življenjske potrebe, se lahko obrne na center za socialno delo in zaprosi za denarno socialno pomoč. Ko je prošnja odobrena, mu pripada obvezno zdravstveno zavarovanje, uveljavlja pa lahko tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

 

2. Sklenitev zavarovanja prek ZZZS kot samostojni zavezanec

Če študentu denarna socialna pomoč zaradi previsokega dohodka ne pripada, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. To pomeni, da si mora zavarovanje urediti sam in ga sam tudi plačevati.

 

Za prijavo mora študent izpolniti obrazec M-1, ki je dostopen na spletni strani ZZZS oziroma v knjigarnah in papirnicah, ter se nato z osebnim dokumentom zglasiti na zavodu.

 

Višina mesečnega prispevka, ki ga bo študent moral poravnati kot samostojni zavezanec, je 16. septembra 2016 znašala 23,18 evra.

 

3. Sklenitev zavarovanja prek zavoda za zaposlovanje

Študent se lahko po izgubi statusa prijavi na zavod za zaposlovanje. Ko mu na zavodu izdajo odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, poskrbijo tudi za njegovo obvezno zdravstveno zavarovanje. Pred izdajo odločbe mora študent sicer za zdravstveno zavarovanje poskrbeti sam, a lahko kasneje uveljavlja morebitno vračilo vplačanega zneska.

 

A obvezno zdravstveno zavarovanje ni dovolj

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje krije le najosnovnejše in najnujnejše zdravstvene storitve, je v najkrajšem možnem času priporočljivo skleniti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se tako izogniti dodatnim stroškom.

 

Za obisk zdravnika, zdravljenje v bolnišnici, zdravila in medicinske pripomočke je treba, če nimate sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, doplačati od 5 do 90 % njihove vrednosti.

 

Preverite, kakšne so razlike med obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ter kako lahko še dodatno poskrbite za svojo zdravstveno varnost.

 

Priporočljivo je, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje študent sklene najkasneje v mesecu dni od takrat, ko izgubi status oziroma dopolni 26 let. Če tega v tem času ne naredi, bo kasneje, ko bo sklenil zavarovanje, pričela teči trimesečna čakalna doba. To pomeni, da bo v prvih treh mesecih po sklenitvi zavarovanja študent še vedno moral sam kriti delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi jih sicer krilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, čeprav bo premijo že vplačeval.

 

Če pa bo obdobje, v katerem študent ne bo zavarovan, daljše od enega leta, bo ob sklenitvi zavarovanja poleg čakalne dobe za vsako nezavarovano leto moral dodatno plačevati še 3 % zakonsko predpisanega pribitka na premijo. Če študent dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklene na primer šele 3 leta po izgubi statusa oziroma po dopolnjenem 26. letu starosti, bo torej moral plačevati 9 % pribitka na osnovno zavarovalno premijo vse do morebitne prekinitve zavarovanja.

 

Skupno povišanje pribitka na premijo lahko znaša tudi do 80 %.

 

Kaj pa, če študent status izgubi samo začasno?

Med študijem se bo študent morda znašel v položaju, ko bo status izgubil le začasno in ga nato po določenem času ponovno pridobil. Poleg pavziranja študenta začasna izguba statusa čaka tudi v prehodnem obdobju od trenutka, ko diplomira, do nadaljevanja študija na drugi stopnji.

 

Čeprav bo študent status morda izgubil le za mesec dni, mora v tem času za zdravstveno zavarovanje poskrbeti na enak način, kot če bi ga izgubil za vedno.

 

Ko študent ponovno pridobi študentski status, je spet upravičen do vseh storitev iz naslova obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS podatke o nadaljevanju študija pridobi samodejno. Študent mora poskrbeti le, da o ponovni pridobitvi statusa obvesti zavarovalnico, pri kateri ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

 

Ko vloži zahtevek za mirovanje police, zavarovalnica poskrbi za mirovanje zavarovanja. To pomeni, da študent zavarovanja v tem času ne plačuje, vse dokler študentskega statusa ponovno ne izgubi.

 

Kje skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ponujajo tri zavarovalnice, med njimi tudi Triglav, Zdravstvena zavarovalnica. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklenete kar prek spletne strani ali pa pokličete svojega območnega zastopnika. Ta vam bo predstavil možnosti sklenitve zavarovanja tudi v bonitetnem programu Triglav komplet.

 

Osnovna mesečna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se giblje med 27,62 in 28,36 evra.

 

Konec študija, izpis, pavziranje, zaposlitev, prijava na zavod za zaposlovanje, dopolnjenih 26 let ... – vse to so razlogi, zaradi katerih se bodo študentje morali posloviti od študentskih ugodnosti Upravičeni ne bodo več niti do storitev, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kako takrat ustrezno zavarovati svoje zdravje?

Test lahko rešite tukaj.

zdravje, preventiva, sklepanje zavarovanj, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Celovita zdravstvena obravnava
Preberite tudi