Zdrs v gorah: Kako ga preprečiti
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreč v gorah.

Zdrsi v gorah se lahko končajo brez posledic, lahko pa so te precej tragične ali celo usodne. Zdrsne nam lahko na brezpotjih, a tudi na urejenih in zavarovanih poteh. Da bi preprečili tveganje, morate zato iti na pot ustrezno pripravljeni.

Igor Zlodej, gorski reševalec, član Društva Gorska reševalna služba Bovec, pravi, da je najpogostejši vzrok za zdrs poleg neprimerne obutve tudi trenutna nepazljivost pri hoji, predvsem takrat, ko se razmere na poti hitro izmenjujejo: mokre skale, korenine, drobir, listje, led, sneg ali druga spolzka podlaga. Občasno so lahko vzrok tudi sunek vetra, spotik, utrujenost ali hitenje, trenutna slabost, slaba oprema, objestnost.

 

Gorski reševalci so letos do zdaj opravili že 186 reševanj v gorah. V več kot 17 % je bil vzrok nesreče zdrs.

 

Obujte dober pohodni čevelj

Da bi preprečili zdrs na različnih podlagah, zato najprej poskrbite za primerno obutev. Visoki planinski čevlji, ki tesno objamejo nogo in imajo rebrast podplat, so nujni za pot v gore. A z novimi se nikar takoj ne odpravite na Triglav. Najprej jih morate dobro uhoditi na krajših pohodih, sicer vas bodo zagotovo ožulili.

 

Že uhojene planinske čevlje morate ob redni uporabi vsako leto pred začetkom sezone preveriti, saj se podplat po številnih prehojenih poteh obrabi. Poglejte, ali je še dovolj narebren. Če ni, morate čevlje zamenjati, pri nekaterih modelih pa lahko zamenjate samo podplat.

 

Ob občasni hoji v hribe (nekajkrat na leto) morate čevlje menjati vsakih 5 let.

 

Vaš korak naj bo zanesljiv in trden

Z dobro obutvijo na podlago stopajte zanesljivo in trdno, pri tem pa dobro glejte, kam boste stopili. Težišče telesa naj bo na sredini, torej ne smete biti nagnjeni ne naprej ne nazaj. Stopajte vzravnano in brez strahu, pri tem pa se ne ozirajte nazaj. Pogled rajši usmerite predse.

 

Vaš korak bo še bolj zanesljiv, če boste na poti spočiti, zato si vedno izberite turo, ki ustreza vaši pripravljenosti. Dobro je tudi, če poznate pot, po kateri hodite, saj takrat še bolj zaupate v svoj korak. A previdnost pri hoji po različnih podlagah vseeno velja.

 

Na sneg in led s cepinom in derezami

»Najnevarnejša podlaga je v gorah takrat, ko je pot zasnežena ali poledenela. Zelo nevarne za zdrs so tudi strme mokre trave, blatne poti in poti, na katerih je listje, pod katerim se skrivajo led, korenine, veje, tudi grušč,« je povedal Igor Zlodej.

 

Na zasneženih in poledenelih poteh zato nujno uporabljajte dereze in pohodni cepin.

 

»Včasih zadostuje le cepin. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem ga uporabljal tudi že na kopnem terenu na strmih travah in je v takih razmerah odličen pripomoček. Nikakor ni odveč tudi alpinistična čelada, ki vas lahko ob morebitnem zdrsu in posledično padcu obvaruje pred poškodbami glave,« še svetuje Igor Zlodej.

 

Alpinistične pripomočke se morate naučiti tudi pravilno uporabljati. Najbolje je, da se udeležite katere od alpinističnih šol, ki jih organizirajo alpinistični odseki številnih planinskih društev.

 

K skrbnemu načrtovanju poti sodi tudi dobra telesna pripravljenost

Poleg dobre opreme je od obisku gora pomembno tudi to, kako smo telesno pripravljeni. Utrujenost je med najpogostejšimi razlogi za zdrs, takoj za neprimerno obutvijo.

 

Največkrat nam moči začne primanjkovati pri sestopu, posebno fizično slabše pripravljenim planincem.

 

Zlodej je povedal, da so imeli letos kar nekaj primerov, ko so planinci obnemogli na planinski turi in so potrebovali pomoč GRS-ja: »Šlo je predvsem za slabo pripravo na turo, ker niso vedeli, koliko časa bo trajala pot. Tudi fizično ji niso bili kos. Prav tako je bilo nekaj primerov, ko so za pomoč zaprosili šele v večernih urah, ko bi že morali biti v planinski koči ali doma v dolini, pa še na vrh niso prišli oziroma so bili še na poti.« Zato je treba varen obisk gora zares skrbno načrtovati in pravilno izbrati turo.

 

Pazite tudi, kje počivate in se fotografirate

Dober premislek na primer velja tudi pri izbiri mesta za počitek in/ali fotografiranje. V dolino številni pohodniki radi odnesete lep spomin. A za posnetek izberite varen kraj, ki ni na previsu ali grebenu gore, najbolje tam, kjer se lahko varno ustavite, odložite prtljago in pripravite telefon ali fotoaparat. Nikakor pa se ne ustavljajte ob močnem dežju ali megli, saj je lahko takšno početje zelo nevarno tudi za druge pohodnike.

 

Pazite tudi na močne sunke vetra, ki vas lahko v trenutku odpihnejo s pobočja gore ali premaknejo za nekaj metrov, da stopite na mesto, od koder vam lahko zdrsne.

 

Če povzamemo …

Z ustrezno obutvijo in trdnim korakom, z opremo, ki je primerna za različne drseče podlage, ter z dobro fizično pripravljenostjo in skrbnim načrtovanjem poti boste zmanjšali vpliv najpogostejših dejavnikov, zaradi katerih bi vam v gorah lahko zdrsnilo in bi se lahko ponesrečili.

 

Ne spreglejte pa tudi naslednjih kratkih nasvetov:

  1. V gore se nikoli ne odpravite, ko močno dežuje, ko se obeta nevihta, ob sneženju in močnem vetru ter ob požledu.
  2. Če nimate izkušenj s hojo ob različnih vremenskih razmerah, rajši ostanite doma.
  3. Ne izzivajte z drsanjem po snežiščih.
  4. S hribov ne sestopajte po meliščih. Čeprav je sestop hitrejši in za marsikoga zabaven, vam na takšni podlagi hitro lahko zdrsne. S proženjem kamenja, ki pada v dolino, pa ogrožate tudi ljudi pod meliščem.
  5. Ne dovolite, da vas v hribih ujame noč ali nevihta, zato se na pot odpravite pravočasno.
  6. Če nimate dovolj izkušenj, se v gore rajši odpravite z gorskim vodnikom....

 

Če kljub upoštevanju vseh nasvetov vseeno pride do zdrsa, nemudoma pokličite na pomoč na številko 112. Za gorsko reševanje s helikopterjem je v Sloveniji skupaj usposobljenih 83 zdravnikov letalcev in letalcev GRZS-ja ter policistov letalcev. Ekipa reševalcev na leto opravi več kot 180 helikopterskih reševanj, ki so največkrat potrebna ravno zaradi zdrsa.

 

Ne zamudite nasvetov naših strokovnjakov, ki vas bodo razgibali in poskrbeli za bolj aktiven in zdrav vsakdan. Vpišite svoj e-naslov in se nam pridružite. Tri, štiri, zdaj!

 

pohodništvo, aktivno življenje, prosti čas, preventiva
Preberite tudi