Družina
Žiga Lin in Eva Alina Hočevar: Življenje z vodo in ob vodi
FEBRUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 27. 02. 2026 ob 10:19:30
Žiga Lin in Eva Alina Hočevar sta brat in sestra. Povezuje ju isti šport – kajak in kanu, a med njima so tudi razlike. V pogovoru razkrijeta, kako je trenirati skupaj, kje se dopolnjujeta, zakaj je pogum vedno stvar treninga – in kako razmišljata o prihodnosti, tudi finančni.
Kako sta začela? Kdaj sta prvič sedla v kajak?
Eva Alina: Najin oče je bil vrhunski kanuist na divjih vodah, trikrat je bil na olimpijskih igrah. Ta šport nama je predstavil on, midva oba pa sva se potem zaljubila vanj. Tudi na morju smo veliko veslali. Žiga je že kot otrok zagrabil za čoln, saj ga ni bilo nič strah vode.
Žiga Lin: Videla sva, kako je oči veslal in sva ga prosila, da bi tudi midva poskusila. Najprej smo začeli na morju, potem pa tudi na rekah. In potem nikoli nisva nehala.
Torej sta bila zelo majhna, ko sta začela?
Žiga Lin: Ja, jaz sem začel, ko sem bil zelo zelo majhen. Pri treh letih sem bil že na prvi tekmi. Sicer ne tekmovalno.
Eva Alina: Sama nisem takoj zagrabila za kajak. Da bi poskusila trenirati kajak, sem si zaželela šele v drugem razredu osnovne šole. Prej sem trenirala druge športe, s kajakom sem se vozila samo kdaj na morju. In ko sem potem sama izrazila željo, sem šla na trening v klub. Kasneje v tistem letu sem šla poleti tudi na prvo tekmo in potem sem vztrajala v tem športu.
Kaj vama je dajal šport v obdobju, preden so prišli prvi rezultati?
Žiga Lin: Največ ti da družbe in užitka, da si v naravi. Mislim, da je to v našem športu najboljša stvar. Ves čas si zunaj. Pozimi je sicer mrzlo in je to malo zoprno. Poleg tega ti da ta šport tudi veliko discipline. Navajena sva, da po šoli ne greva sedet na kavč, ampak greva še na trening. Dan se, ko končaš s šolo, šele začne. Vedno nekaj počneš.
Eva Alina: Nauči te tudi načrtovanja, saj se naučiš organizirati svoj dan. Naučiš se vztrajnosti, discipline, poleg tega pa ti razvija vse gibalne sposobnosti in te gradi tako fiziološko kot psihološko. To se mi zdi zelo pomembna stvar športa.

Kajak torej ni samo služba, ampak tudi zabava?
Žiga Lin: Ja. Absolutno, če bi si moral zbrati neko službo, bi si poskušal izbrati nekaj, v čemer tudi uživam.
Eva Alina: Se mi zdi, da oba zelo uživava v veslanju. To je nekaj, s čemer sva odraščala. Oba sva rada aktivna, iščeva nove meje in se preizkušava. Čeprav je to trenutno tudi nekako najina služba, v tem vseeno uživava in najdeva ljubezen v tem. Vrhunski šport je zelo naporen. Da lahko vzdržiš vse te napore in postavljaš svoje telo v skrajne meje, moraš v športu tudi uživati.
Kaj pa vaju sprosti? Imata kakšne druge hobije?
Žiga Lin: Jaz zelo rad preizkušam tudi druge športe, kot je recimo gorsko kolesarjenje, in zato se trudim različne športe vpeljati tudi v svoj trening.
Eva Alina: Ja, gorsko kolo je zate res neka taka sprostitev. Tudi mene poleg kajaka zanimajo še drugi športi. Rada grem tudi v hribe, poskušam si najti čas za prijatelje. Sicer zaradi vseh treningov na vedno bolj profesionalni ravni res nimam veliko časa, a se vseeno trudim, da najdem čas tudi za druge stvari.
Kdo je vajin največji vzornik? Se to z leti kaj spreminja?
Žiga Lin: Ati je vzornik.
Eva Alina: Moja največja vzornica je kajakašica Jessica Fox. Ampak vseeno nisem nikoli imela športnih idolov. Trenutno spremljam in občudujem najboljše športnice, kot sta Janja Garnbret in Mikaela Shiffrin.
Žiga Lin: Jaz sem 9 let igral tudi hokej in se zgledoval po vratarjih v hokeju. Tudi v kajaku imam veliko vzornikov: Sideris Tasiadis, Michal Martikán ter drugi športniki, kot je smučarski tekač Johannes Høsflot Klæboebo.
Bala sem se, da bo voda močnejša od mene.
Kaj vama je bilo najtežje osvojiti na začetku? Je bila to tehnika, kondicija ali pa pogum, da se spustiš na divjo reko oziroma brzice?
Eva Alina: Tukaj sva si precej različna. Mene je bilo strah divje vode. Bala sem se, da bom izgubila nadzor, da ne bom mogla odplavati ven iz čolna, če bi se prevrnila. Bala sem se, da bo voda močnejša od mene. A ko sem se naučila obrniti čoln nazaj, sem se zelo opogumila in takrat sem naredila velik preskok naprej. Naslednja težka stvar zame je bila in je še to, da razvijem dovolj moči, da bi bila močnejša. Žige pa ni bilo strah.
Žiga Lin: Res je, vode se nisem bal. Niti ne vem, kaj je najtežje. Mogoče, da je treba ob športu še šolo delat.

Če bi se danes lahko vrnila na tisti prvi trening, kakšen nasvet bi dala sama sebi?
Žiga Lin: Naredi vse tako, kot si naredil do zdaj.
Eva Alina: To je težko vprašanje. Svetovala bi se, da naj čim dlje ostanem v vlogi otroka in v kajaku uživam.
Žiga Lin: Ja, da bolj uživaš.
Eva Alina: In da čim kasneje izgubiš to iskrico. No, jaz mislim, da je še nisem.
Kaj vaju tako najbolj povezuje in v čem sta si najbolj različna?
Žiga Lin: Zelo sva povezana, ker skupaj trenirava in greva skupaj čez različne izzive. Oba sva velika garača. Razlikujeva pa se v tem, da je Eva bolj pridna v vseh pogledih, sploh kar se tiče šole. Saj tudi jaz nimam slabih ocen, a vseeno je ona bolj pridna.
Eva Alina: Malo bolj.
Žiga Lin: Malo manj časa posvetim šoli, si pa bolje zastavim cilje, Eva pa si včasih težje določi prioritete, predvsem kadar ima poln dan in ko se mora odločiti, katero stvar bo postavila na prvo mesto. Jaz ji potem pri tem včasih pomagam, da se odloči. Včasih da prednost izobraževanju, drugič športu.
Eva Alina: Ja, vendar pa imaš, kljub temu da si mlajši, večji fokus.
Žiga Lin: Mogoče imam jaz bolj izrazit en cilj, Eva pa ima več kot enega oziroma jih ima na več področjih.
"Oba sva garača in raje narediva preveč kot premalo. Pomagava si pa v tem, da skupaj iščeva res skrajne meje." — Eva Alina
V čem blesti Žiga Lin, v čem pa Eva Alina?
Žiga Lin: Eva zagotovo blesti v tem, kako usklajuje profesionalni šport in izobraževanje. Tukaj je ena najboljših, kar jih poznam.
Eva Alina: Žiga ima neverjetno dobro postavljene cilje in temu sledi. Kar si zastavi, v to verjame in potem da od sebe vse za dosego svojega cilja. Ima ogromno samozaupanja, je garač in nikoli se ne preda, dokler ne doseže cilja.
Se med vama kdaj pojavi zdrava tekmovalnost?
Žiga Lin: Kot otroka sva ves čas tekmovala.
Eva Alina: Najprej sem morala še malo popuščat, ker je mlajši, potem pa me je, ker je pač fant, dohitel v vseh sposobnostih.
Žiga Lin: Na treningih tekmujeva in si ne popuščava.
Eva Alina: Sva pa tudi zaščitniška drug do drugega, ker tekmujeva v različnih disciplinah in nikoli nisva v situaciji, da drug drugemu ne bi privoščila uspeha.
Kaj je največja lekcija, ki sta se je naučila drug od drugega?
Žiga Lin: Da je treba vztrajati do konca. Da ne bo šlo vse samo navzgor in da bodo prišla tudi slaba obdobja, ampak se takrat ne sme obupati. Jaz sem se od Eve naučil tudi, kako uskladiti dan z vsemi obveznostmi.
Eva Alina: Jaz sem se naučila, da je kdaj treba reči tudi ne. Da postavim sebe na prvo mesto in si postavim dobre prioritete.
Kje je meja med tveganjem in pogumom oziroma meja med tveganjem in med tem, da greš čez rob?
Žiga Lin: Tega sem se v svojem prvem letu v svetovnem pokalu zelo dobro naučil. Tvegati moraš v okviru svojih sposobnosti. Torej, če si dobro pripravljen in ne tvegaš ničesar, potem ti verjetno ne bo uspelo zmagati. Ker vedno se najde kdo, ki bo pripravljen tvegati in bo zmagal.
Eva Alina: Na tem področju me delo še čaka, ker mi je težko tvegati. Ko tvegaš, greš izven svojega nadzora. Jaz pa imam rada vse pod nadzorom.
Tvegati moraš v okviru svojih sposobnosti.
Ena od stvari, ki jo imaš lahko pod nadzorom, je tudi finančna varnost. Kaj vama pomeni varnost? Se vama zdi, da je finančna varnost ena od oblik skrbi zase? Da so zagotoviš priložnost, da v miru treniraš, se regeneriraš …?
Žiga Lin: Ja, zagotovo. Lepo bi bilo, če bi imeli milijone na računu in bi jih naložili na relativno varno mesto. Trenirati ob zavedanju, da če ne boš imel dobre sezone, boš imel celo zimo težave s pripravami, ker ne bo sredstev, je težko. V našem športu ni velikih dohodkov, tako da moramo pametno razpolagati s tem, kar imamo, in se dobro pripraviti.
Eva Alina: Tako kot v poslu si tudi v športu odvisen od svojih rezultatov. Tvoje finance so odvisne od tvojih rezultatov. Zato finance poskušamo razporediti tako, da čim več vložimo v treninge, ki ti potem prinesejo čim boljše rezultate.
Kdo od vaju zna boljše z denarjem?
Žiga Lin: Jaz. Ampak mislim, da sva oba kar dobra na tem področju.
Eva Alina: Res je, z denarjem znaš ti malo bolje. Se učiva, ker razen družine nimava nikogar, ki bi nama pri tem pomagal. V našem športu ni velikih denarnih nagrad, kot so recimo v nogometu ali tenisu. Se mi pa zdi, da bi športniki potrebovali nekoga, ki bi jim svetoval, kako upravljati z denarjem.
Že kaj razmišljata o finančni varnosti v prihodnosti?
Žiga Lin: Ja. In sva tudi že naredila nekaj korake v to smer.
Eva Alina: Ko bom končala športno kariero nekje pri 30. letih, si želim, da bi imela vsaj nekaj za začetek. Na to moram misliti že zdaj in se ukvarjati s tem.
Žiga Lin: V našem športu moraš del sredstev, ki jih dobiš, vložiti v priprave na novo sezono, da si potem še boljši.
Ali razmišljata tudi o tem, kaj bosta počela potem, ko bosta zaključila športno kariero?
Žiga Lin: Ja, Eva bi rada delala v Red Bull Athlete Performance Centru.
Eva Alina: Ja, to bi bila kar sanjska služba. Zanima me področje znanosti v športu, kineziologija, razvoj športa in kako telo funkcionira. Moja želja in cilj je kariera na tem področju. Lani sem spoznala ta center, ko sem bila tam z Žigo, in je bila res lepa izkušnja.
Žiga Lin: Jaz bi rad ostal v športu, ker se mi zdi, da to je pač moja največja ljubezen.
Najlažje je, če se pogovoriš z nekom, ki ti je blizu.
Kako pa se soočata s pritiski, kritikami in negativnimi komentarji?
Žiga Lin: Najlažje je, če se pogovoriš z nekom, ki ti je blizu.
Eva Alina: In ki ta svet razume.
Oba razumeva, ko se pogovarjava, o čem se pogovarjava in kakšne občutke imava takrat. Tako je najlažje deliti čustva. Drug drugemu sva opora.
Žiga Lin: Negativne občutke poskušava dati ven iz sebe, da se nama ne nabere preveč, nato pa to odmisliva. Navadila sva se tudi, da ne bereva komentarjev.
Kje sta izvedela za razpis Mladi upi in kako vama je pomagal?
Eva Alina: Pomagal mi je, da sem si lahko privoščila boljše zimske priprave in tako svojo športno kariero postavila na višji nivo. S tem, ko sem postala Mladi up, sem dobila tudi neko potrditev, da sem na pravi poti in več samozavesti. Tako sem tudi zelo napredovala in si postavila višje cilje na naslednjo sezono.
Žiga Lin: S to finančno podporo si lahko privoščiš boljše pogoje treninga in izpopolniš svoje delo in talent. Jaz sem lahko takrat s tem denarjem obiskal priprave na La Reunionu in smo v enem mesecu opravili neverjetno veliko kvalitetnih treningov.
Eva Alina: Lahko tudi vložiš v nakup nove opreme.
Žiga Lin: Prepričan sem, da je bil ta razpis res velika odskočna deska in korak v pravo smer. Po tem sem imel zelo dobro sezono in dobil več sponzorjev in nova sredstva za naprej.
Komu bi predlagala, da se prijavi na ta razpis?
Žiga Lin: Vsem, ki so perspektivni v svoji disciplini.
Eva Alina: Vsem, ki si želijo, ki imajo jasno postavljene cilje. Tudi tistim, ki mogoče zdaj še čisto ne verjamejo, da jim lahko uspe. Če imate vsaj neko vizijo, poskusite. Morda bo ravno to odskočna deska do še boljših rezultatov in uspeha.
Žiga Lin: Če hočeš v nečem uspeti, ne vidim razloga, zakaj se ne bi na to prijavil. Če vlagaš v svoj potencial, se ti lahko zgodi, da ga bodo prepoznali še drugi in boš dobil ustrezno podporo.
Eva Alina: Najslabše je, da talenta, ki ga imaš, ne uspeš razviti.
Žiga Lin: V najslabšem primeru ti rečejo ne. Ampak kljub temu ne smeš obupati.
@zavarovalnica.tri Kdo se hitreje razjezi? Kdo zapravi več denarja? 😅 Poglejte, kdo je “most likely to” z Evo Alino in Žigo Linom Hočevarjem. #kajak #kanu #sport #water ♬ izvirni zvok - Zavarovalnica Triglav