Je uspešno športno kariero mogoče združiti z uspešnim izobraževanjem? Zakaj pa ne

APRIL 2026 | čas branja:

Zadnja sprememba: 23. 04. 2026 ob 07:28:38

Športni asi, za katere tako srčno navijamo na pomembnih tekmah, imajo pravzaprav dvojno življenje. Poleg uspehov na športnem področju marsikdo vlaga še veliko truda v svoj učni uspeh. Preberite, kako je to uspevalo trem mladim športnikom in kako so jim pri tem pomagali klubi, v katerih trenirajo, in šole, ki so jih obiskovali.

Usklajevanje šolskih obveznosti z dodatnimi dejavnostmi in prostim časom je kar velik zalogaj za otroke in starše, ko gre za resnejšo ali celo profesionalno športno kariero, pa je izziv še zahtevnejši. To še posebej velja, ko se končujejo ocenjevalna obdobja in skoraj ne mine teden brez pisnih ali ustnih preizkusov znanja. Vedno več mladih dokazuje, da se da hkrati razviti uspešno športno in poklicno kariero, ki jim kasneje v življenju zagotavlja finančno varnost, seveda pa to zahteva veliko prilagajanja klubov, šol in družine. Usklajevanje znatno olajša status športnika, ki ga lahko pridobijo učenci, dijaki in študenti, ali izbira izobraževalne ustanove, ki ima športne oddelke ali program, prilagojen mladim športnim asom.

Kako poteka dan mlade športnice ali športnika?

»Vstajala sem zelo zgodaj, okoli pete ure zjutraj. Z vlakom sem šla v Ljubljano, kjer sem imela pouk od sedmih naprej. V šoli sem bila nekaj ur, potem pa domov na kosilo, učenje in trening,« nam je o svojih srednješolskih časih povedala gorska kolesarka Maruša Tereza Šerkezi (KD Rajd). »Vsak dan sem preklapljala med šolo in športom, brez gumba za 'off'. Na leto sem zaradi priprav in tekem manjkala nekje med 160 in 220 dnevi. Večina mojega šolanja je potekala podobno kot na fakulteti – dobila sem gradivo, ga sama predelala in opravila izpit.«

Poklicna kariera športnikom kasneje v življenju zagotavlja finančno varnost.

Marsikdo se mora že zelo mlad odločiti, čemu bo dal prednost – šoli ali športu. Tako si začrta pot, ki jo je kasneje težko spremeniti. Takšno odločitev je lažje sprejeti, če je mladostnik povsem prepričan, da bi športu rad posvetil življenje. To je zagotovo vedela teniška igralka Ela Nala Milić: »Moj dan je popolnoma podrejen vrhunskemu športu. Že več let živim v Italiji, kjer na teniški akademiji preživim šest do sedem ur dnevno. To pomeni dva treninga, trening telesne pripravljenosti in regeneracijo. Šola je prišla na vrsto šele po tem. Popoldne ali zvečer sem se usedla h knjigam in naredila vse, kar je bilo potrebno. Ni bilo vedno lahko, ampak to je del poti, ki sem si jo izbrala.«

»Ni bilo vedno lahko, ampak to je del poti, ki sem si jo izbrala.« Ela Nala Milić

Takšni urniki zahtevajo veliko usklajevanja in odrekanja, pogosto na račun prostega časa, ki ga vedno primanjkuje. Ela Nala ga najraje namenja branju, ki ji širi obzorja, Maruša Tereza gre rada na sprehod ali pogleda kakšno serijo, smučarski skakalec Timi Zajc pa nam je o obdobju svojega šolanja povedal: »Prostega časa je bilo bolj malo, kadar pa je bila možnost, sem ga izkoristil za druženje s prijatelji in motošport.«

Kako klubi sodelujejo pri usklajevanju šolskih in športnih obveznosti?

Športni klubi, ki razvijajo talente že od malega, razumejo, da sta izobraževanje in prosti čas prav tako pomembna za uspešno kariero in življenje mladih ljudi. Urnike treningov in tekem usklajujejo s šolami, te pa športnikom pomagajo z različnimi načini poučevanja in ocenjevanja znanja.

»Srednješolci iz naših članskih ekip izpuščajo dopoldanske skupinske kondicijske treninge. Klubski kondicijski trener zanje pripravi individualni program, ki ga izvajajo v času, ko ni šolskih obveznosti,« so pojasnili v odbojkarskem klubu Calcit Volley iz Kamnika. »Dobro se zavedamo pomena izobrazbe. Vemo, katere šole obiskujejo naši člani in kakšne so njihove obveznosti.« Športniki imajo pod njihovim okriljem dovolj časa za učenje in počitek. Najpomembnejše večdnevne priprave organizirajo avgusta med poletnimi počitnicami.

Šola je vedno na prvem mestu.« Hokejska zveza Slovenije

Podobno velja za klube pod okriljem Hokejske zveze Slovenije. »Pri oblikovanju urnikov treningov hokejski klubi dosledno upoštevajo šolske obveznosti. Šola je vedno na prvem mestu. Cilj je najti ravnovesje med športom, izobraževanjem in prostim časom.« Treninge mlajših selekcij organizirajo ob točno določenih dnevih po pouku, po dogovoru s starši pa včasih tudi pred njim. Jutranji treningi so se namreč izkazali za učinkovite tako z vidika športnega razvoja kot tudi organizacije dneva. Starejše selekcije običajno trenirajo v popoldanskih ali večernih urah, saj so srednješolci odvisni od javnega prevoza. Konci tedna so namenjeni tekmam, občasno pa tudi dodatnim treningom. Priprave le redko potekajo v času pouka, kadar pa ne gre drugače, otrokom poskušajo zagotoviti skupne učne ure in mirno okolje za samostojno učenje.

Kako šole podpirajo mlade športnike?

Mladi, ki se ukvarjajo s klubskim športom, imajo v času šolanja možnost pridobiti status učenca perspektivnega športnika, če so registrirani pri nacionalni panožni zvezi in tekmujejo v njenih uradnih tekmovalnih sistemih. Učenci z vrhunskim dosežkom mednarodne vrednosti pa lahko pridobijo status učenca vrhunskega športnika. Oboje pomeni, da šola učenki ali učencu po pisnem dogovoru prilagodi šolske obveznosti, kot so obiskovanje pouka ter načini in roki za ocenjevanje znanja. O dodelitvi statusa na predlog staršev in v sodelovanju s klubom odloča ravnateljica ali ravnatelj izobraževalne ustanove, v kateri se učenec šola.

»Status športnika mi je olajšal izpolnjevanje obveznosti, saj sem se lahko vnaprej dogovoril za datum spraševanja, oddajo nalog in podobno. Med tekmami so bile priprave v ospredju, šola pa se je morala začasno umakniti na stranski tir. Ob vrnitvi domov sem moral nadoknaditi vse zamujeno,« pove Timi Zajc, Ela Nala Milić pa doda: »Status športnika ti šole ne olajša, če sam ne prevzameš odgovornosti. Ključ je bil v tem, da sem držala besedo, bila dosledna in sem stalno komunicirala s profesorji. Brez tega sistem ne deluje.«

»Status športnika mi je olajšal izpolnjevanje šolskih obveznosti.« Timi Zajc

Olimpijski komite Slovenije izobraževalnim ustanovam, ki učencem omogočajo prilagoditve, s katerimi kljub intenzivni vključenosti v vrhunski šport lahko dosežejo želeno poklicno izobrazbo, podeljuje certifikat Športnikom prijazno izobraževanje. Športniki se tako lažje odločijo za šolanje v ustanovah, v katerih bodo imeli boljše možnosti za usklajevanje šole in športa. Do sedaj je certifikat prejelo 27 srednjih šol in 30 višjih oziroma visokih šol po vsej Sloveniji. Nekatere med njimi, kot so na primer Gimnazija Šiška v Ljubljani, Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju in Gimnazija Novo mesto, oblikujejo posebne športne oddelke za dijake, ki trenirajo klubske športe in dosegajo vrhunske rezultate. Ti razredi imajo praviloma na razpolago športno-pedagoškega koordinatorja, ki za vsakega učenca posebej usklajuje športne obveznosti z izvajanjem učnega načrta.

Kaj pa, ko v šoli ne gre vse po načrtih?

Včasih je breme športa in šole enostavno preveliko ali pa pride do poškodbe in posledično daljšega izostanka učenca od pouka, kar lahko slabo vpliva na učni uspeh.

»Kadar se pri otroku športniku šolski uspeh poslabša, se v klubu z njim najprej pogovorijo, da bi ugotovili vzrok za nastale težave,« pojasnijo v Hokejski zvezi Slovenije. »V proces se vključijo tudi starši, po potrebi pa še razrednik oziroma šola.« Na podlagi ugotovitev skupaj pripravijo načrt za izboljšanje šolskega uspeha, ki lahko vključuje boljšo organizacijo časa, dodatno učno podporo ali dogovor o terminskem načrtu za popravljanje ocen. V tem času športnik lahko trenira ob jasnem pričakovanju, da bo izpolnil svoje obveznosti. Začasno mu lahko prilagodijo tudi obseg treningov, saj je šola vsekakor dolgoročna prioriteta. Vendar pa v Hokejski zvezi Slovenije poudarjajo, da redko prihaja do resnejših težav, ker so igralci večinoma odgovorni in uspešni pri usklajevanju šolskih in športnih obveznosti.

Kako športniki usklajujejo šolske in športne obveznosti?

Ohranjanje ravnotežja med šolo in športom je zelo zahteven izziv za mlade ljudi. Marsičemu se je treba odpovedati in večkrat kljub utrujenosti sesti h knjigam. Ravno v takšnih okoliščinah pridejo do izraza vrline, ki jih športniki razvijejo na enem ali drugem področju, uspeh pa jim zagotavljajo na obeh. To so:

discipliniranost,
vztrajnost,
odgovornost,
hitro prilagajanje,
timsko delo in
boljše obvladovanje stresnih situacij.

»Organizacija. Brez tega ne gre.« Maruša Tereza Šerkezi

»Če bi morala izpostaviti eno vrlino, bi bila to odgovornost,« dodaja Ela Nala Milić. »Vedno sem se držala tega – če nekaj obljubim, to tudi naredim. Mislim, da me je ravno ta pristop pripeljal najdlje.« Nekaj podobnega poudari Maruša Tereza Šerkezi: »Organizacija. Brez tega ne gre. Planiranje, disciplina in to, da stvari narediš tudi takrat, ko ti ni do tega. Tudi brez solz ni šlo, ampak mi je uspelo.« Timi Zajc pa k vsemu temu doda: »Točnost je lepa čednost.«

Vsak od njih dokazuje, da imajo uspešni športniki lahko tudi uspešno poklicno kariero, če so jim za to dane dobre možnosti ter pri tem konstruktivno sodelujejo klubi, zveze, šole in predvsem oni sami.

Ključne besede:

nezgodno zavarovanje otrok in mladih, družina, aktivno življenje

PRIJAVA NA E-NOVICE

Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

Izberite novičnik

Ime

Priimek

Vaš elektronski naslov

Prejemanje e-novic, ki lahko vključujejo tudi meni prilagojene ponudbe

Obveščanje z meni prilagojenimi ponudbami Zavarovalnice Triglav, d.d., in družb Skupine Triglav

POMEMBNO