Družina
Otrokom vse bolj preti odvisnost od spleta
FEBRUAR 2018 | čas branja:
Zadnja sprememba: 09. 11. 2018 ob 11:15:24
Odvisnost od interneta je ena od oblik nekemičnih odvisnosti, ki po nekaterih svetovnih raziskavah že prehitevajo odvisnosti od prepovedanih drog in alkohola. S strokovnjakoma smo preverili, kako pri otroku prepoznati odvisnost od spleta in kako se z njo uspešno spoprijeti.
»V zadnjih petih letih smo priča številnim primerom nekemičnih odvisnosti. Veliko teh žal ugotavljamo pri najranljivejši starostni skupini – otrocih,« pojasnjuje Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti.
Uporaba spleta in drugih tehnoloških inovacij sama po sebi seveda ni škodljiva, dokler podpira vsakdanje življenje oziroma delo.
Težave nastanejo, ko začne tehnologija, ki jo uporabljamo za zabavo, vplivati na psihološko stabilnost posameznika. Temu so še posebej izpostavljeni otroci, ki sami težje nadzirajo uporabo tehnologije.
Kdaj je preveč?
Zdrava meja pri uporabi tehnologije in spleta je odvisna od otroka. »Nekateri otroci bodo po petih urah surfanja po internetu poslušali vaša navodila in brez ugovarjanja prekinili aktivnost. Drugi pa se bodo temu upirali in ob tem postali vznemirjeni. To sta dva različna otroka, ne prvi in ne drugi pa vsekakor nimata uravnovešene, zdrave uporabe tehnologije,« pojasnjuje Kramli.
Naš sogovornik priporoča, da osnovnošolski otroci spletu ali uporabi tehnologije za zabavo ne namenijo več kot eno uro na dan.
Od vzornega vedenja do odvisnosti od spleta
Kramli priporoča, da si pri presoji, ali ima vaš otrok težave z uporabo tehnologije in spleta, pomagate s štirimi vedenjskimi stopnjami:
- Vzorec je stopnja, h kateri bi morali stremeti. Otrok bo na tej stopnji, ko ga boste na primer poklicali h kosilu, prišel brez obotavljanja. Pri kosilu ne bo nestrpen in bo sodeloval v pogovoru. Po kosilu bo ostal v vaši družbi ali se lotil druge aktivnosti.
- Navada je stopnja, ki zahteva vašo pozornost in pripravljenost za ukrepanje. Na tej stopnji bo otrok ob vašem klicu odvrnil, da se vam pridruži čez nekaj minut, a bo na to hitro pozabil. Kosilo bo pojedel hitro in se po njem vrnil k računalniku.
- Prisilno vedenje nakazuje, da je situacija že zelo resna. Otrok se vašim navodilom upira. Ko mu zagrozite z odvzemom naprave, se odzove z burnim kričanjem in nervozo.
- Zasvojenost je najhujša oblika vedenja, ko otrok vašemu klicu na kosilo sprva ne posveti nobene pozornosti. Ko jo želite pridobiti, postane nasilen.
Prehod med stopnjami je lahko zelo hiter. To potrjuje tudi družina, ki je z nami delila svojo zgodbo. »Moj sin Peter je hitro po nakupu mobilne naprave na spletu in ob spletnih igricah začel preživljati veliko časa. Vse težje ga je bilo prepričati, da telefon odloži in se posveti drugim aktivnostim,« pojasnjuje mama Mojca.
Preberite celoten članek o družini, ki nam je zaupala svojo osebno zgodbo o spletni odvisnosti njenega najmlajšega člana.
Prepoznajte znake odvisnosti
Poleg stopenj vedenja pa je dobro poznati še nekatere druge znake, ki kažejo na težave vašega otroka. Med njimi so pogosto
- izguba občutka za čas,
- odmik od prijateljev in družine,
- opuščanje telesnih in družabnih dejavnosti,
- prehranjevanje pri računalniku,
- zanemarjanje šolskih obveznosti,
- spremenjen spalni vzorec …
Pri prepoznavanju odvisnosti vam lahko pomaga tudi spletni test, ki so ga pripravili v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Ne odlašajte z iskanjem strokovne pomoči
»Starši spremenjenega vedenja velikokrat ne prepoznajo, dokler ni težava že zelo resna. Strokovna pomoč je pogosto potrebna že na stopnji navade, vsekakor pa, če je otrok na stopnji prisilnega vedenja ali zasvojenosti,« pojasnjuje Kramli.
Pozno odzivanje na otrokovo prekomerno rabo spleta pripisuje temu, da starši ne prenesejo pogleda na trpečega otroka. »Ne zavedajo se, da je trpljenje, ki ga bo otrok sicer doživel ob omejitvi dostopa do spleta, podlaga za srečo v prihodnosti,« še dodaja.
Težava pa je po Kramlijevem mnenju tudi to, da v Sloveniji ni javne mreže ambulant za zdravljenje nekemičnih odvisnosti.
Ambulanta, ki jo Kramli vodi v Novi Gorici, je trenutno edina tovrstna ambulanta pri nas. Vanjo se zato zatekajo posamezniki in družine iz vse Slovenije. Ljudem, ki prihajajo od daleč, tako po posvetu ali dveh poskušajo poiskati ustrezno pomoč v lokalnem okolju.
Starši se lahko obrnete tudi na Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, kjer ponujajo brezplačno ambulantno pomoč in psihološko svetovanje. Obiščete jih lahko v Ljubljani, Izoli, od aprila 2018 pa tudi v Celju.
Staršem in otrokom s težavami sta na voljo tudi TOM telefon (116 111) in spletna klepetalnica.
Kako poteka zdravljenje odvisnosti od spleta?
Prvi korak, ki vas čaka, če boste s svojim otrokom obiskali ambulanto v Novi Gorici, je postavitev diagnoze. Terapevt bo skozi pogovor presodil resnost težave vašega otroka in nato zastavil potek zdravljenja.
V večini primerov bodo sledile individualne terapije, na katerih se bo otrok ob vaši pomoči in pomoči terapevta poskušal rešiti svoje težave. Število terapij bo seveda odvisno od stopnje tveganja. Če bo otrok sposoben obvladati svoje težave, bo dovolj en obisk na teden, v nasprotnem primeru pa bo potrebnih več.
»Začetnim individualnim obravnavam pogosto sledijo obravnave v krogu družine, nazadnje pa tudi skupinske obravnave. Te potekajo enkrat na teden ali na 14 dni, na njih pa se srečujejo posamezniki in družine s podobnimi težavami. Ti delijo izkušnje med seboj in si pomagajo,« pojasnjuje Kramli.
Terapije trajajo različno dolgo, lahko od enega leta do petih let. »Zdravljenje končamo šele takrat, ko se posamezniki počutijo dovolj stabilne in ocenimo, da so svojo težavo zmožni obvladati,« še pojasnjuje naš sogovornik.
Če boste pomoč poiskali pri Logoutu, pa vas po uvodnem posvetu čaka individualizirani načrt pomoči. Sledila bodo tedenska individualna ali družinska srečanja.
Starši se boste lahko pridružili tudi izobraževalni skupini, v kateri boste izvedeli vse o zasvojenosti, stilih vzgoje, postavljanju meja, osamosvajanju mladostnikov ...
Preventiva je najboljša rešitev
Da se z resnejšimi težavami, zaradi katerih bi z otrokom morali poiskati strokovno pomoč, sploh ne bi srečali, je najbolje ukrepati že preventivno.
»E-vzgojo otroka lahko pričnemo že zelo zgodaj, predvsem z ustreznim zgledom otroku, kako, kdaj in s kakšnim namenom uporabljamo naprave,« pojasnjuje Špela Reš iz Logouta, kjer preventivnim aktivnostim posvečajo veliko pozornosti.
Neposredne uporabe spleta ne priporočajo vsaj do otrokovega drugega leta starosti. Otrok v tem obdobju namreč potrebuje predvsem stik in čustveni odnos s staršem.
Ko začne otrok gledati risanke na spletu ali tam posluša pravljice, pa je že čas za uvajanje pravil, ki jih je dobro upoštevati vsaj v predšolskem obdobju:
- starši presodijo primernost vsebin glede na otrokovo starost;
- starši so tisti, ki napravo upravljajo oziroma so ob njeni uporabi stalno prisotni;
- starši omejijo in nadzorujejo uporabo naprave.
»Starši naj pravila uvajajo in izvajajo vsaj do otrokovega 14. leta, kasneje pa so učinkovitejši dogovori. To pomeni, da mladostnik s svojimi željami, potrebami in argumenti sodeluje pri postavljanju dogovora,« pojasnjuje Reševa.
Lahko si pomagate tudi s tehnologijo
Nenehno nadzorovanje otroka seveda marsikdaj ni mogoče. Če ste pogosto zdoma, je priporočljivo, da v pravila vključite tudi to, da otrok naprave uporablja le takrat, ko ste doma.
Izhod v sili pri omejevanju uporabe tehnologije pa so lahko v takih trenutkih tudi aplikacije za starševski nadzor, kot so AppLock, Kids Place, Screen Time, Secure Teen in druge. Te lahko staršem pomagajo pri beleženju časa, ki ga otrok preživi ob napravi. Seznanijo pa se tudi z vsebinami, ki jih uporablja.
»To so seveda zgolj pripomočki, ki pa ne smejo biti ključni element. Tehnološko vešči mladostniki na primer hitro ugotovijo, kako te pripomočke zaobiti,« opozarja naša sogovornica.
Za konec dodaja, da je ključ predvsem v odkritih pogovorih med družinskimi člani. V njih lahko otrokom pojasnite, kdaj in koliko je primerno uporabljati splet in tehnologije, ter jim predstavite morebitne nevarnosti.