Družina
V najinem poklicu nikoli ne zmanjka navdiha
JUNIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 04. 06. 2026 ob 16:30:21
Poklic glasbenika je več kot le poklic. Je poslanstvo. Življenje je razgibano in polno vaj, nastopov, koncertov in turnej. In največja lepota tega poklica? Da nikoli ne zmanjka navdiha, pravita glasbenika in zakonca Alja Mandič Faganel in Žiga Faganel.
Dobimo se na sončen in topel spomladanski dan v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani. Skozi odprta okna, ki gledajo na Kongresni trg, prihajajo zvoki vrveža ulice, medtem ko v notranjosti vlada umirjena eleganca in spokojnost najstarejše slovenske glasbene ustanove.
Naša sogovornika se z orkestrom pripravljata na koncert, ki bo naslednji dan, zato se ne moramo izogniti vprašanju, kako je živeti v partnerstvu, kjer si delita ne samo dom, ampak tudi poklic in delovno okolje.
»Vsekakor je to zelo izpolnjujoče in midva se zelo dobro usklajujeva. To, da delava pri istem delodajalcu in imava podobne urnike, nama po eni strani omogoča, da lažje načrtujeva vse druge prostočasne in umetniške aktivnosti, zato nimava občutka, da bi morala najinemu poklicu prilagajati skupno življenje. Bolj se mi zdi, da se dopolnjujeva. Vsekakor pa je za naju ustvarjanje skupaj na odru nekaj najbolj izpolnjujočega v najinem skupnem življenju,« pove Žiga. »Ker pa greva ponavadi od doma ob različnih urah in ker med vajami in nastopi sediva vsak na svojem koncu dvorane, saj igrava različne inštrumente, se dostikrat o dnevu pogovoriva šele na poti nazaj domov,« doda Alja.
Glasba je del osebnosti in način življenja
Tudi doma je glasba ves čas z njima. »Glasbenik si ves čas, glasba vedno odzvanja v najinih ušesih in glavi. Pogosto razmišljava o idejah za način igre določene skladbe ali pa, kako bi na drugačen način odigrala določen del skladbe. In te ideje se najpogosteje pojavijo spontano, ko delava nekaj drugega, ko recimo kuhava, kar tudi zelo rada počneva.«
»Če bi nekdo zdaj prišel k nama domov na obisk, bi začutil, da je poleg glasbe najina velika strast tudi ustvarjanje za kuhinjskim pultom.«
Poleg kuhanja in potovanj sta tudi navdušena zbiratelja starih posnetkov na vinilnih ploščah. S poslušanjem starih posnetkov se želita približati temu, kako so ljudje včasih igrali in kako si isto skladbo ali pesem predstavljamo in jo interpretiramo danes. »Navdušena sva nad zvokom, ki pride iz vinilnih plošč. Največ imava klasike in jazza iz začetka 20. stoletja« pripoveduje Žiga.
Redna zaposlitev omogoča umirjenost in fokus na glasbo
Oba sta sicer redno zaposlena v Slovenski filharmoniji, kar jima daje občutek varnosti in miru. »Nimamo ustaljenega urnika od 8h do 16h, sploh ko se bližajo nastopi in koncerti. Nastopamo zvečer, ob vikendih in praznikih. Ure in ure vaj, ki so med tednom dopoldne in zvečer, vmes pa imaš prosto popoldne. Razgibano je. Vseeno pa nama dejstvo, da sva oba redno zaposlena v Slovenski filharmoniji omogoča finančno varnost in stabilnost. Lahko sva si kupila lastno stanovanje, kar bi bilo sicer veliko težje. Sva pa seveda pomislila tudi na zavarovanje doma, da sva povsem mirna.«
Seveda se vprašata, kako bi bilo, če bi bila svobodna umetnika, a je pandemija kovida razgalila, kako hitro lahko glasbeniki brez rednih prihodkov zaidejo v hude finančne težave. »Poznava kar nekaj glasbenikov, ki so bili primorani prodati svoja glasbila. V ZDA je skoraj 30 % glasbenikov in umetnikov spremenilo svoj poklic ali se prekvalificiralo v druge poklice. Finančna varnost in načrtovanje je zato v našem poklicu še toliko bolj pomembna.«
Pozitivna stran redne zaposlitve je tudi to, da jima ni treba premišljevati, kaj bo jutri. »V celoti se lahko posvetiva svojemu poslanstvu in glasbenemu ustvarjanju.«
Glasbena sodelovanja pomagajo pri razvoju kariere
Vseeno pa poleg tega v prostem času igrata tudi v drugih manjših komornih zasedbah. »Za nas, orkestrske glasbenike je pomembno, da negujemo tudi take načine glasbenega sodelovanja, sklepamo poznanstva in tkemo prijateljstva.« Kot v vsakem poklicu je tudi pri glasbenikih pomemben razvoj kariere, pri katerem se podpirata, sodelujeta in si pomagata po najboljših močeh. Ker igrata različne inštrumente, med sabo ne tekmujeta, temveč navdihujeta. »Ko ima kdo od naju pred sabo pomemben projekt, se oba posvetiva temu in si stojiva ob strani ter si deliva izkušnje, ki sva jih pridobila med študijem ali na profesionalni poti. Ko igrava skupaj, je pa jasno najlepše,« doda Žiga.
Vlagata tudi v svoje zdravje
Da bi si zagotovila čim večjo finančno varnost, se trudita, da bi dobila čim več koncertnih angažmajev, vključena sta v drugi pokojninski steber, ki jima ga omogoča Slovenska filharmonija. Individualno vlagata še v tretji pokojninski steber. Del svojega dohodka vsak mesec namenita varčevanju, če bi prišlo do kakih nepredvidenih situacij.Umetna inteligenca in prihodnost glasbenih poklicev
Tudi za glasbeno industrijo in glasbenike razcvet umetne inteligence pomeni spremembe in nove izzive. »Seveda bo prinesla spremembe. Umetna inteligenca že piše skladbe in sva jih igrala, roboti igrajo violine, a vseeno je pomemben človek, glasbenik. Glasbila so kot podaljšek našega telesa, naše duše. So mediji, s katerimi izražamo čustva in tega umetna inteligenca ne zmore. Pomemben je stik z občinstvom, kako se jih glasba dotakne in jih prevzame. Glasba ostane za vedno, je dediščina, ki jo puščamo za zanamce. Vseeno pa bo zaradi umetne inteligence treba prilagoditi izobraževalne procese in marsikdaj nam olajša določene stvari. Midva veliko igrava s pomočjo pametnih tablic, na katerih so partiture. Digitalne platforma nam omogočajo dostop do praktično kateregakoli koncerta, posnetka in partiture, kar je vsekakor velika prednost.«»Lepota našega poklica je, da nikoli ne zmanjka navdiha.«
