Kako voziti v dežju?

Dež spada med najbolj moteče dejavnike v prometu. Skupaj s svojo posledico - vodo na cesti vpliva na vidljivost in oprijem.

Zavedajte se, da morate v dežju in na mokrih ter spolzkih cestah vožnjo prilagoditi poslabšanim voznim razmeram. Ko se utrga oblak, vozite umirjeno, brez sunkovitih reakcij. Še prej pa poskrbite za ustrezno tehnično kondicijo avtomobila.

Kako voziti v dežju?

V kombinaciji z nižjimi temperaturami, krajšim dnevom, odpadlim listjem na asfaltu in meglo je voda na cesti še posebej nevarna jeseni oziroma pozimi. V AMZS centru varne vožnje na Vranskem smo zato v sončnem vremenu poustvarili zahtevne dežne pogoje, ki neprevidnega voznika lahko v težave spravijo v vsakem letnem času.

 

Poskrbite za ustrezno tehnično kondicijo vozila

V megli, dežju in nizkih temperaturah se hitro pokažejo vse pomanjkljivosti slabega vzdrževanja vozila. Trde ali celo poškodovane metlice brisalnikov bodo že od rahlem dežju neučinkovito odrivale vodo z vetrobranskega stekla. Voznik bo videl slabše in bo precej hitreje postal utrujen oziroma nezbran.

 

Vožnja z neučinkovitimi brisalniki je zelo stresna in nevarna.

 

Ob tem ne pozabite na metlico brisalnika na zadnjem steklu. Če ta ni učinkovita, bo v vzvratnem ogledalu slika zelo medla z nejasnimi silhuetami. Zlasti v zimskem času prav pride tudi  ustrezno čistilo, ki pomaga čistiti steklo in poskrbi, da voda ne zmrzuje.

 

Deževje v zračno maso prinese ogromno vlage, kar se odraža tudi v notranjosti kabine, če sistema prezračevanja in gretja ter klima ne delujejo, kot bi morali. Umazan ali celo delno zamašen filter kabine lahko precej poslabša sušenje stekel. To pomeni, da boste kljub dobrim brisalnikom na zunanji strani stekla videli slabo in vseskozi brisali orošena stekla. Tega ne počnite z roko, saj na steklu ostanejo moteči odtisi rok. Samo delujoča klimatska naprava je v pomoč pri sušenju zraka v kabini in gretje stekel pomaga le, če vklopite stikalo.

 

 

Prilagodite hitrost, povečajte varnostno razdaljo, prižgite luči in ne iščite zavetja sredi ceste

V močnem dežju se lahko v trenutku znajdete v zelo nevarnih razmerah. Zaradi dežja in vodnega prša izpod koles vidite precej slabše, hkrati pa avto ni več tako stabilen in zanesljivo vodljiv kot na suhi cesti, saj je oprijema pod kolesi precej manj.

 

Najbolj nujni ukrepi, če zapeljete v naliv so:

  • takoj prilagodite hitrost,
  • povečajte varnostno razdaljo,
  • izogibajte se sunkovitih potegov volana,
  • vklopite brisalnike in žaromete.

 

Zavedajte se, da se v dežju tudi podnevi vidi precej slabše. Nemalokrat se zgodi, da v slabem vremenu zadnji del avtomobila ostane neosvetljen, saj je svetlobe še dovolj, da avto samodejno še ne preklopi iz dnevnih luči v nočni način vožnje. Zato je zelo pomembno, da ustrezno osvetlite cesto pred seboj in da je tudi zadnji del avtomobila  osvetljen v vodnem pršu.

 

Zaradi dežja ali toče v nobenem primeru ne smete ustaviti avtomobila pod podvozom ali v predoru, saj tovrstno početje pomeni veliko ogrožanje lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu.

 

Slabo osvetljen avto ali avto, parkiran pod nadvozom, namreč pomeni resno nevarnost za nalet, ki lahko vodi celo v verižno trčenje.

 

Kako prilagoditi hitrost?

Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti.

 

Če vidite le 50 metrov daleč, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro - to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, še upočasnite - tudi na 30 km/h, če je treba.

 

Pri boljši vidljivosti lahko vozite hitreje, upoštevajte naslednja merila:

  • če vidite 100 metrov daleč, vozite z največ 80 km/h,
  • če vidite 150 metrov daleč, vozite z največ 100 km/h.

 

To so zgornje meje še varnih hitrosti, priporočljivo pa je, da jih še znižate. V Nemčiji, na primer, zagovarjajo načelo “polovičnih hitrosti” - hitrost vožnje naj bo polovica razdalje vidljivosti v megli. Povedano drugače: če je vidljivost le 100 metrov, naj bo hitrost 50 km/h. K vsemu skupaj pa je v dežju treba dodati še opozorilo, da je na mokri cesti oprijema manj.

 

Pomemben element varne vožnje je tudi varnostna razdalja. Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidite le 100 m daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj toliko, da še vidite njegove luči.

 

Ne zanašajte se na pomoč varnostnih sistemov

Močan naliv je še vedno prevelik izziv tudi za sodobne varnostne sisteme, ki ob pomoči radarjev in kamer spremljajo dogajanje pred avtomobilom ter vozniku pomagajo preprečiti nalet oziroma aktivno ohranjajo smer znotraj voznega pasu.

 

Nemalokrat se zgodi, da močan dež oteži delovanje teh sistemov do te mere, da ne morejo več nadzorovati dogajanja okoli avtomobila. V tem primeru nadzorna enota samodejno izklopi aktivni radarski tempomat in sistem proti naletu ter voznika opozori, da sistem ne deluje.

 

Ne  spreglejte tovrstnih sporočil, kajti ta pomenijo, da avto nima dovolj podatkov s ceste, da bi lahko samodejno posredoval v nevarnosti. Voznik se mora torej v močnem dežju ali sneženju znova zanesti zgolj na svoja čutila oziroma reakcije.

 

Zavijanje in zaviranje na mokri cesti

 

Vožnja po mokri in spolzki cesti zahteva umirjeno in natančno upravljanje z volanom. Pnevmatike v dežju namreč poleg zagotavljanja oprijema dobijo še eno zelo pomembno nalogo - odvajanje vode.

 

S sunkovitim speljevanjem in vrtenjem volana pnevmatiki močno otežite delo. Predvsem pri zaviranju morate avtomobil usmerjati z občutkom, kajti s preveč sunkovitim vrtenjem volana poslabšujete učinek zaviranja in kljub pomoči sistema ABS in nadzora stabilnosti vozila ESC se lahko zgodi, da ne boste uspeli ustaviti ali obvoziti nenadno oviro na cesti.

 

Nevarnost splavanja - akvaplaning

 

Ena od največjih nevarnosti v dežju je splavanje oziroma akvaplaning. Ta nevarni pojav se zgodi, ko je na cesti toliko vode, da je profil pnevmatike enostavno ne zmore več odvajati izpod kolesa. Takrat pnevmatika splava in popolnoma izgubi oprijem. Nevarnost splavanja nemalokrat ostane tudi takrat, ko dež poneha in zaradi zastajanja vode na cestišču ponekod ostanejo večje luže.

 

Pri preveliki hitrosti tudi zelo dobra pnevmatika z ustrezno globokim profilom že pri nekoliko večji količini vode lahko delno ali v celoti splava. Ob slabih pnevmatikah avto lahko povsem izgubi oprijem že pri hitrostih pod 80 km/h.

 

Splavanje lahko prepoznate po neodzivnem volanu, ki v rokah pusti občutek, kot da bi avto lebdel. Pri splavanju zaviranje ne pomaga, ker še povečuje vodni klin med pnevmatiko in cesto. Ravno tako takrat ne smete sunkovito “loviti” oprijema z volanom, saj to lahko vodi v nenadzorovano drsenje tudi po tem, ko pnevmatika spet dobi oprijem.

 

Kako varno preživite trenutek, ko vaš avto zaplava čez lužo? Tako, da ne zavijate, ne zavirate in ne pospešujete, pač pa počakate, da avto prevozi lužo pod kolesi, pnevmatike pa znova najdejo oprijem.

 

V veliki večini primerov je dovolj prostora na cesti, da lužo lahko varno prevozite brez zavijanja in zaviranja, zavijete ali zavrete pa šele takrat, ko pnevmatike znova najdejo stik s cesto.

 

Pnevmatike - prvi steber obrambe

 

Izjemno pomembna je tudi pravilna izbira pnevmatike. Pozno jeseni in pozimi je to zgolj dobra zimska pnevmatika, ki na zelo mokrem in hladnem asfaltu lahko pomeni razliko med varno odpeljanim kilometrom ali nezgodo.

 

Zelo pomembno je, da so na vozilu nameščene štiri enake pnevmatike z ustrezno globokim profilom. Na spletni strani AMZS so objavljeni aktualni testi zimskih in letnih pnevmatik, na podlagi katerih lahko preverite, katere so najboljše na mokri cesti.

 

avto, varna vožnja, potovanja, avtomobilsko zavarovanje
Preberite tudi