Sodobni avtomobilski LED žarometi

Razvoj avtomobilskih LED luči

Pred več kot stoletjem, ko so na ceste in poti zapeljali prvi avtomobili, je vožnja v temi pomenila igranje z usodo. Zato so prvi vozniki hitro doumeli, da morajo videti in biti vidni, če želijo voziti varno. Konstruktorji takratne revolucije mobilnosti so bili soočeni s pomembnim varnostnim vprašanjem osvetlitve: prvi avtomobili so bili ponoči in v slabem vremenu skoraj neuporabni, ker niso imeli strehe in žarometov. Brez luči so prvi vozniki pri vsakem premiku avta v temi potrebovali pomoč pešca, ki je pred avtom nosil lanterno in usmerjal voznika.

V več kot stoletju razvoja avtomobila so se zato svetlobna telesa razvila v zelo pomemben dejavnik varnosti, hkrati pa so postala tudi del avtomobilskega oblikovalskega jezika - žarometi in luči so avtomobilom narisali podobo in dali prepoznavnost.

Do leta 1910 so naprednejši izdelovalci avtomobilov iz avtomobilskih svečnikov z odbojnim steklom prešli na “karbidovke” in “petrolejke”. Dve desetletji kasneje so v avtomobilskih žarometih že zasvetile prve 6-voltne električne žarnice. Z novimi spoznanji o vplivu aerodinamike so v petdesetih letih prejšnjega stoletja žaromete začeli vgrajevati v karoserijske dele.

Nov mejnik usmerjenja svetlobe so prinesle zapletene mehanske rešitve, ki so svetlobo usmerjale glede na kot volana, v zadnjih letih pa so po razmeroma dolgem obdobju energetsko potratnih halogenskih žarnic in svetilno bolj učinkovitih ksenonskih žarometih pravo revolucijo v natančnem usmerjanju in tudi svetilnosti zagotovili LED žarometi.

Najzmogljivejši kombinirani laserski in LED žarometi svetijo dvakrat dlje od klasičnega svetlobnega snopa dolgih luči. Najzmogljivejši prilagodljivi matrični LED žarometi s svetlobnim snopom visoke ločljivosti temo razparajo kar 650 metrov pred avtomobil.

Več svetlobe in nižja poraba energije

Danes so LED žarometi tudi pri številnih vstopnih modelih mnogih avtomobilskih znamk že pogosto vgrajeni serijsko oziroma brez doplačila. Pri nakupu avtomobila vsekakor velja preveriti, kakšne žaromete ponujajo, saj ti res pomembno vplivajo na varnost pri vožnji v temi - zlasti pozimi, ko veliko kilometrov prevozimo v slabih svetlobnih in vremenskih razmerah.

Precej dostopnejši so postali tudi pametni matrični LED žarometi, za katere je treba doplačati od 400 do 2100 evrov - odvisno od znamke in vgrajene tehnologije oziroma natančnosti pri upravljanju svetlobnega snopa.

Kakovostna osvetlitev je bila vselej povezana tudi z energetskimi izzivi. Prve žarnice, ki so jih vgradili v avtomobile v 20. letih prejšnjega stoletja, so svetile pod 6-voltno napetostjo, v 60. letih so prešli na 12-voltno napetost, s povečanimi zahtevami pri svetilnosti halogenskih žarnic in bi-ksenonskih žarometov pa je narasla tudi poraba energije.

Žarometi spadajo med večje sekundarne porabnike energije v avtomobilu, zato posredno vplivajo tudi na porabo goriva in količino izpustov. Ena od pomembnih lastnosti LED tehnologije je nižja poraba energije ob večji svetilnosti. Inženirji so z uvedbo najnovejše tehnologije “eko” LED svetlobnih diod porabo energije žarometov v povprečju znižali za 76 odstotkov. Halogenska žarnica za svoje delovanje rabi 72 W, najnovejše LED luči pa le še 17 W moči.

Prihodnost žarometov

Varčna in učinkovita osvetlitev je zelo pomembna pri razvoju elektromobilnosti in sistemov avtonomne vožnje, kjer bodo luči dobile še eno zelo pomembno vlogo - komunikacijo z okolico. Smerniku in zavornim lučem se bodo pridružila svetlobna projekcijska sporočila, grafike in raznobarvni snopi različnih moči osvetlitve.

Samovozeči avtomobil bo denimo s svetlobno projekcijo prehoda za pešca na cestišče pešcu sporočil, da ga vidi in da mu zagotavlja varen prehod čez cesto.

Več o delovanju in pravilni uporabi žarometov si lahko ogledate v videu.

Koristne dnevne luči - z napako

V veliko državah, tudi v Sloveniji, je uporaba dnevnih luči (ali zasenčenih), ki se samodejno - brez ročnega vklopa - prižgejo ob zagonu motorja, obvezna. Že od leta 2011 je vgradnja takih luči obvezna tudi za vse nove avtomobile na trgih EU. A pri večini avtomobilov takšne dnevne luči svetijo le spredaj, zadaj pa ne.

Ko je vreme lepo in vidljivost dobra, to ne predstavlja težave, saj je avto od zadaj dobro viden tudi brez prižganih luči. A že deževno vreme in pršec izpod koles lahko temeljito zakrijeta zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami - če nima prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo precej pozneje.

Sicer dober namen zakonodajalcev ima lahko v teh temačnih jesenskih in zimskih mesecih nasprotni učinek: ker se vozniki zanašamo na vselej prižgane dnevne luči, pogosto prepozno vklopimo zasenčene luči, ki avto osvetlijo tudi od zadaj.

Zato velja upoštevati nasvet: ne glede na vselej prižgane dnevne luči velja v zimskih mesecih ob zagonu motorja ročno vklopiti zasenčene luči.

Tudi če vozite najnovejši avto s sistemom samodejnega prižiganja zasenčenih luči, razmislite o ročnem vklopu luči. Tovrstni sistemi se namreč od avta do avta razlikujejo, le redki pa delujejo zares odzivno. Trd oreh običajno predstavljajo že predori; pri marsikaterem avtu se samodejne zasenčene luči prižgejo šele globoko v predoru, kar lahko pomeni tudi nekaj-deset ali nekaj-sto metrov vožnje v predoru z zadaj neosvetljenim avtom.

Skoraj noben takšen sistem tudi ne zazna vodnega pršca izpod zadnjih koles, zaradi katerega v deževnem vremenu na vidimo obrisov avta pred nami.

Preverite delovanje avtomobilskih luči

V zgodnejših časih avtomobilizma je veljalo, da je treba pred začetkom vožnje narediti “en krog” okoli avta in pogledati, če je vse na svojem mestu. Danes “na pogled” precej težje odkrijemo napake, a ne škodi, če vsake toliko časa vseeno pregledamo stanje našega avta. Pogled na pnevmatike zagotovo lahko odkrije, če globina profila še zagotavlja varno vožnjo, prav tako pa lahko s pogledom hitro ugotovimo, če nam dnevne luči ali utripalke še delujejo.

Tudi delovanje zavornih luči lahko preverimo sami; vzvratno se zapeljemo do svetlega zidu, pritisnemo na zavorni pedal in opazujemo odsev rdečih luči na zidu za avtom.

Tudi zasenčene in dolge luči lahko preverimo na svetlem zidu, le avto moramo obrniti tako, da bo v zid gledal s prednjim delom. Če bo razdalja do zidu dovolj velika (nekaj metrov), lahko v odsevu preverimo ne le, če luči delujejo, pač pa tudi, če zasenčene in dolge luči svetijo pravilno oziroma enakomerno.

Nastavitev pametnih luči mora opraviti servisni strokovnjak

Pri zasenčenih lučeh mora pravilno nastavljen svetlobni snop posvetiti od 50 do 100 metrov daleč na vozno površino pred avtom. Zasenčene luči imajo praviloma tudi neenakomerno obliko svetlobnega snopa - na desni strani je ta malce širši in mora osvetliti tudi okolico ceste, na levi strani pa je malce ožji in nižji, da ne slepi nasproti vozečih.

Če z žarometi vseskozi slepimo nasproti vozeče voznike (ki nas na to opozarjajo z bliskanjem dolgih luči), je to dober opomnik, da je treba zaviti v delavnico na pravilno nastavitev.

Žarometi starejših zasnov s halogenskimi žarnicami imajo poseben mehanizem z vijaki, ki omogoča natančno nastavitev svetlobnega snopa. Pri novejših ksenonskih ali LED reflektorjih pa je pravilna nastavitev mogoča le ob priklopu diagnostične naprave, s katero strokovnjak nastavi pravilen začetni položaj svetlobnega snopa. Pri popravilu ali zamenjavi svetilk sodobnih žarometov je nastavitev pravilnega položaja mogoča le z ustreznim računalnikom.

AMZS priporočila voznikom za varnejšo nočno vožnjo

• Ne usmerjajte pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil: raje osredotočite pogled na cesto pred vami ali na desni vozni pas,
• poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo,
• če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask,
• redno nadzorujte višino svetlobnega snopa vaših žarometov,
• če imate naložen avto, ustrezno prilagodite višino snopa vaših žarometov, če nimate sistema za samodejno nastavitev,
• ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči - tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom,
• redno kontrolirajte svoj vid.

Meglenke so le za meglo!

Vidnost ali opozarjanje nase v prometu je še zlasti pomembno, kadar je vidljivost zaradi vremenskih razmer zmanjšana. Zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno hitrostjo. Ali je to že pogoj za uporabo meglenk?

Ne: meglenke je dovoljeno vklopiti šele takrat, ko je vidljivost manjša od 50 metrov, pri čemer pa mora biti tudi naša največja hitrost le 50 km/h.

Če boste zaradi svoje varnosti, predvsem pa zaradi boljšega občutka, vklopili prednji meglenki, ko bo vidljivost nekoliko boljša oziroma se bo videlo dlje kot 50 metrov, to sicer ni priporočljivo, a s tem ne boste motili drugih udeležencev v prometu.

Večji problem in motnjo v prometu predstavlja zadnja meglenka, ki sveti z večjo jakostjo rdeče barve, in voznike, ki vozijo za nami, med vožnjo slepi oziroma moti. Še zlasti je to moteče, ko je vozišče mokro in povzroča dodaten odsev.

Tudi zakon prepoveduje uporabo zadnje meglenke pri vožnji v koloni, saj je moteča za voznika, ki vozi za nami.

Kdaj torej izklopiti zadnjo meglenko? Odgovor je povsem preprost. Če smo zaradi megle in slabše vidljivosti na svojem vozilu vklopili meglenke, zadnjo izklopimo, ko za sabo vidimo snop luči vozila, ki vozi za nami. Če mi vidimo njegove luči, pomeni, da tudi on vidi naše rdeče pozicijske in uporaba zadnje meglenke ni več smiselna oziroma je za voznike, ki se nam približujejo od zadaj, moteča.

Lahko pa se znajdemo tudi v situaciji, ko je vožnja najboljša le ob uporabi prednjih meglenk in pozicijskih luči – to velja na primer ob zelo gosti megli v nočnem času, ko je vidljivost le nekaj metrov. A s takimi voznimi razmerami se vozniki praviloma srečamo zelo poredko.

Pozor pešci!

Tudi pametni žarometi v izredno slabih svetlobnih pogojih ne morejo usmerjeno razparati temo vsakega koščka temnega ovinka. Tega se morajo zavedati zlasti pešci in kolesarji, ki se gibljejo po neosvetljenih cestah.

Pešci lahko z zavedanjem, da so ponoči manj vidni, z uporabo svetlobnih odbojnih teles posredno poskrbijo tudi za večjo učinkovitost žarometov. Med drugim je pomembno, da nosijo svetla oblačila in odsevnike ter da imajo tudi lučko, če hodijo po neosvetljenih cestah. Strokovnjaki priporočajo uporabo odsevnih teles tudi pri rekreativnih tekačih.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.