Na poti
Dominikanska republika, ki je turistični katalog ne pokaže
SEPTEMBER 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 15. 09. 2026 ob 14:58:09
Če spremljate naša potovanja, potem veste, da Dominikanska republika za nas ni nova destinacija. Tukaj smo bili že velikokrat in prevozili kar precejšen del države. In kljub vsem državam, otokom in karibskim destinacijam, ki smo jih do danes obiskali, Dominikana še vedno ostaja naš najljubši karibski otok.
Do tega pa je skoraj prišlo po pomoti. Če nas ob prvem obisku ne bi presenetilo tako slabo vreme v Punta Cani, bi verjetno ostali tam in si o državi ustvarili precej napačen vtis. Namesto tega smo šli raziskovat. Šest ur vožnje pozneje smo ugotovili, da smo očitno na popolnoma drugem planetu. Takšnega kontrasta znotraj ene države še nismo doživeli.
Zato tokrat ne bom pisala klasičnega vodiča po Dominikani, pač pa kako smo jo doživeli mi – z otroki, z avtom, z zdravstvenimi epizodami, s španščino, z vsemi napačnimi zavoji in z nekaj stvarmi, ki so nas presenetile.
Punta Cana ni Dominikana.
Razumem, ko iz naslonjača možu naročiš, naj najde poceni letalske karte nekam na Karibe, enkrat februarja, ko v Slovenski Bistrici piha leden veter, snega pa ni, potem je na iskalnikih Punta Cana pogosto najcenejši zadetek.
Če si želiš resort, bazen, animacijo, koktajl in plažo, kjer ti ni treba razmišljati, kam si dal brisačo, je lahko super. Samo ne pričakuj, da je to cela Dominikana.
Punta Cana ima več kot 100 hotelov s približno 50 tisoč sobami in še več kot 20.000 nehotelskimi nastanitvami. Na približno 35 kilometrov dolgi Playa Bávaro, ko je v zimski sezoni zasedenost okoli 87 %, to pomeni približno 3.400 gostov na kilometer. Pa sem še nežna. Zraven pridejo še domačini na dnevno kopanje. Samo v prvih desetih mesecih leta 2025 je Punta Cana zabeležila 4,4 milijona prihodov tujih obiskovalcev.
Obljuba, da morskih psov ni, res drži, vsi pa pozabijo povedati, da je ogromno štirinožnih potepuških psov.
Ne vem, kako je možno, da agencije nikjer ne napišejo, da je Playa Bávaro med bolj izpostavljenimi plažami, ker je obrnjena direktno proti Atlantiku in da je na celotnem otoku, ki je 2,5-krat večji od Slovenije, prav tukaj točka, kjer domujejo sargassum oziroma sargaške alge. Gre za velike rjave morske alge, ki plavajo na površini in jih morski tokovi ter veter prinesejo na obalo Punta Cane. To sicer res ni onesnaženje, ampak naravni pojav, kljub temu, da jih zjutraj čistijo s stroji in grabljajo, pa ko začnejo razpadati, oddajajo izjemno neprijeten vonj in naredijo vodo ter obalo precej manj privlačno.
Edina pot je avtopot
Mi potujemo. Ne turistujemo. Turist ima plan. Mi imamo okvir, ker za to deželo natančnega plana res ne rabiš.
Javni prevoz na Dominikani je kompliciran, netočen, umazan, skoraj zastonj in primeren za tiste, ki šele vstopate v svet odraslosti. No, pa še za koga. Zame ne več.
Zato je za nas en način, pa ne le tukaj, marsikje, raziskovanje z avtom. Na roadtripu nam je najbolj všeč, da lahko načrt sproti prilagajamo. Nastanitev je ogromno, če jih poiščeš na spletu ob 10. uri dopoldne, boš ob 17. uri že prižgal klimo v točno takem apartmaju, kot si ga želel.
Turist išče znamenitost. Mi pogosto zavijemo za prvo tablo, ki izgleda zanimivo in raziskujemo. Z otroki je to še toliko bolj pomembno, ker je včasih najboljši del dneva tisti, ki ga nisi načrtoval. Avto je pri potovanju z otroki svoboda. Ker na Dominikano greš kombinirat. Pol časa potuješ in raziskuješ, pol časa pa lahko nekje odvržeš sidro in bereš, tekaš, spiš, se kopaš …
Ceste so zelo nevarne. In to je to.
Ceste so morda najbolj podcenjena nevarnost potovanja po Dominikani. So bolj nevarne od zastrupitev s hrano, sončnih opeklin na karibskih plaža ali srečanja z morskim psom.
Pri vožnji moraš biti zbran. Luknje, živali, promet skozi vasi, motorji, tovornjaki in vozniki, ki imajo precej bolj sproščen odnos do prometnih pravil, so del vsakdana. Jaz ponoči dolgih relacij ne bi vozila. Ne zato, ker bi bila Dominikana neka nevarna vojna cona, ampak ker je podnevi preprosto lažje videti, kaj se dogaja na cesti.
Ceste so včasih luknjaste, luknja pomeni 80 cm vdrta tla, za ovinkom te čaka čreda ovc ali krav. Doživiš vse od popolnoma nove ceste do odseka, kjer se vprašaš, ali je Google Maps mogoče osebno užaljen nate.
Če vozite z otroki, si pri razdaljah pustite veliko rezerve. Mi smo za pot od Bayahíbeja do Playa Encuentro porabili skoraj osem ur, čeprav je Google kazal približno pet. In to je v Dominikani precej normalno.
Rent-a-car v Dominikanski republiki
Za najem avtomobila v Dominikanski republiki potrebujete veliko potrpljenja ob prevzemu avtomobila, mednarodno vozniško dovoljenje, gotovino v dominikanskih pesotih za cestnine in kreditno kartico (z limitom vsaj 1.500€).
Potrpljenje je potrebno predvsem, ker te na sami lokaciji skušajo prepričati v dražji avto, kar utemeljijo s tem, da dotično rezerviranega avta ni na voljo, poslušajo pa tudi iztržiti veliko dražje zavoravanje. Vztrajnost pri rezervaciji in drobnotisku pogodbe se kar obrestuje.
Zelo bodite pozorni na to, kaj je vključeno v zavarovanje najetega avtomobila. In pri avtu bi sama naredila eno stvar: ne bi vzela najcenejšega ponudnika samo zato, ker je najcenejši. Pri tako dolgem roadtripu vam je veliko pomembneje, da imate dober avto, ustrezno zavarovanje in kontakt, ki ga lahko pokličete, če se karkoli zgodi.
Ceste imajo luknje in ponekod makadam, zato je dobro investirati v malo višji cenovni razred.
Iskanje avtomobilov je najboljše preko mednarodnih online ponudnikov.
Sever Dominikane je najboljši
Cabarete, Playa Encuentro in Sosúa ter naprej v smeri Puerto Plata, Punta Rucia, kjer si sam, in ne pozabi, da je tam najboljša in samo ena lokalna pizzerija, kjer je ostarel Italijan pognal svoje korenine, barantaš za vožnjo na bele otroke sredi oceana – Cayo Arena, nato pa zaključiš 10 km od severne meje s Haitijem, v kraju Monte Cristi, kjer si pogledaš El Morro ter se zahvališ bogu, da nisi rojen 10 km naprej, v eni najbolj nevarnih in revnih držav sveta, v Haitiju. In zadnji teden, tisti za branje, spanje in poležavanje – Rt Samaná, s kraji Samaná, Las Galeras, Las Terrenas in praznimi plažami, kot so Cosón, Bonita, Anclón, Limón, Morón, Ermitano in še in še.
Ni termina, celo leto
Dominikanska republika je destinacija za vse leto, vendar ni vsak mesec enak. Če želite najbolj stabilno vreme, bi izbrala obdobje od decembra do marca oziroma aprila. Mi smo potovali tudi poleti in bi brez težav ponovno.
Julija in avgusta je vroče in vlažno, lahko pride do kratkih in močnih nalivov, vendar tropski dež ne pomeni nujno deževnega dneva. Pogosto močno dežuje, čez pol ure pa ponovno sije sonce. Skozi večji del leta je toplo. Je pa treba vedeti, da uradna atlantska sezona orkanov traja od 1. junija do 30. novembra. To ne pomeni, da v tem obdobju ne smete potovati. Pomeni pa, da je dobro spremljati vremensko napoved, imeti nekoliko fleksibilnejši načrt in dobro turistično zavarovanje.
Pa še nekaj: španščina res odpre vrata. Ko zaviješ stran od resortov, je nekaj čisto drugega, če se lahko z ljudmi pogovarjaš, vprašaš za pot ali naročiš kosilo brez Google prevajalnika.Izključno znanje angleščine včasih podraži storitve, če pa vidijo, da znaš nekaj osnov se zelo sprostijo in te jemljejo kot »enaga od svojih«, ne le kot gringo denarnico. Osnovne fraze se zato splača osvojiti, saj pogosto zadoščajo za preboj na ono stran, na njihovo.
Kredit, šparovček ali imam že dovolj?
Kot povsod, lahko tudi v Dominikani spite v luksuznem resortu za več sto evrov na noč ali pa najdete apartma in jeste v lokalnem comedorju za precej manj.
Naša povprečna potrošnja z vključenim vsem razen letalskih kart je bila okoli 300–350 € na dan za pet ljudi. In nam je ta nivo »do jaja«. Največ pa prihraniš tako, da spiš tam, kjer spijo domačini, in ješ tam, kjer jedo oni.
6-mesečni dojenček, 4 letnica in najstnik?
Da. Razen, če potrebujete popolnoma predvidljiv urnik, idealne ceste, petzvezdične hotele in točno določene ure obrokov, bi izbrala drugačen dopust, kakšnega v Egiptu. Če pa vaši otroci zmorejo nekaj daljših voženj in ste pripravljeni kakšen dan prilagoditi situaciji, je Dominikanska republika fantastična za družinski roadtrip.
Kaj pa zdravje? Bo izziv najti zdravnika?
Ne, izziv je manjši kot po mojih izkušnjah v Sloveniji. No, ker smo družina, ki očitno ne zna na Dominikano brez kakšne zdravstvene epizode, tudi tokrat nismo razočarali. Mija je dobila angino, Miha je sodeloval s sinusi, vmes pa so bila na programu še ušesa.
Mi smo srečo, ker smo bili v Bayahíbeju, drugič pa v Puerto Plati. Zdravnika najdeš relativno hitro, poiščeš na spletu ali pa vprašaš nekoga na cesti. Zasebne zdravstvene ustanove so nas zelo pozitivno presenetile: bile so sodobne, klimatizirane in dobro opremljene, obravnava pa hitra. Naredili so krvne in laboratorijske preglede, Mihu tudi slikanje pljuč.
Ker govorimo špansko, nismo imeli težav. Če španščine ne govorite, bo v resortih in turističnih krajih angleščina uporabna, drugje pa si pomagajte s prevajalnikom na telefonu.
Mi smo letos za zdravnike in preglede plačali več kot 1.000 €, zato pri družinskem potovanju res ne bi varčevala pri zdravstvenem zavarovanju. Mi imamo sklenjeno Zavarovanje potovanj v tujino pri Zavarovalnici Triglav. Predvsem zato, ker hočem takrat, ko nekdo zboli 8.000 kilometrov od doma, razmišljati o tem, kam ga peljem k zdravniku, ne pa o tem, koliko bo vse skupaj stalo. Zraven mi je pomembna še 24/7 asistenca, ker je v tuji državi precej lažje, če imaš nekoga, ki ti pomaga najti ustrezno zdravstveno pomoč, kot pa da ob desetih zvečer z bolnim otrokom googlaš “best doctor near me” in upaš na najboljše.
In potem je tukaj še zavarovanje odpovedi turističnih potovanj, ki se mi pri naših potovanjih zdi vedno bolj smiselno. Sploh pri stvareh, ki jih moraš rezervirati in plačati vnaprej – nastanitvah, prevozih, rent-a-carju ali izletih.
Recimo opazovanje kitov v Samani. Če ste v Dominikani med januarjem in marcem, bi to doživetje res dala na seznam. Ker je sezona kratka in so termini omejeni, je tak izlet smiselno rezervirati vnaprej, če ga potem zaradi določenega nepredvidenega dogodka ne morete koristiti, pa lahko zavarovanje odpovedi pod pogoji police krije tudi takšne vnaprej plačane turistične storitve. Seveda to ne pomeni: »Danes se mi ne da gledat kitov, gremo raje na koktajl.« Kritje velja za določene nepredvidene dogodke in skladno s pogoji police.
Kaj bi naredila drugače?
Še manj bi planirala. Še posebej na severu bi si pustila več časa in manj vnaprej rezerviranih noči.
In potem pride tisti del dopusta, ko nočeš domov
Ko smo bili prvič v Dominikani, sem si mislila eno. Danes mislim popolnoma drugo. Tokrat smo obiskali tudi Tino, Slovenko, ki tukaj živi z družino, in takšni obiski so meni vedno nekaj posebnega. Dodajo vpogled v notranjost kulture, v šolo, v vsakdan in iskreno smo se navdušili. Naenkrat nisi več samo turist, ki pride, fotografira plažo in gre naprej, ampak dobiš vpogled v to, kako je videti življenje tukaj, ko nisi na dopustu. Druženje s slovensko družino, ki živi in ustvarja na Dominikani, ob tem pa so ravno v času našega obiska vrata svojega vrta odprli še zapuščenim in podhranjenim konjem, je bilo res doživetje.
Še več Dominikanske republike iz prve roke
Z avtorico se odpravite na pot še enkrat, tokrat podkastu Osvoji svet s Triglavom.
Poslušajte podkast na:
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
