
Na poti
S Tjašo Fifer o cestnem motociklizmu: »Na cesti si ranljiv.«
JUNIJ 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 20. 06. 2025 ob 13:24:54
Tjaša Fifer je morda najbolj prepoznano ime v svetu slovenskega motokrosa in extreme enduro športa. V svoji športni karieri je postavila visoke mejnike v športu, kjer prevladujejo moški, a s svojimi nastopi dokazuje, da odličnost ne pozna spola. Ampak tokratni pogovor ni tekel o dirkah, blatnih terenih in tekmovalnih pritiskih, pač pa nas je zanimalo, kako profesionalna voznica motokros motorjev dojema vožnjo cestnega motorja. Tjaša si namreč tudi v prostem času nadene čelado, obleče motoristični kombinezon in se odpravi na vožnjo po asfaltnih cestah.
1. Kdaj in kako ste prvič prišli v stik z motorji?
Prvi stik z motorjem sem imela pri šestih letih. Bil je večer, ko sta oče in brat domov pripeljala rumen motor in me posedla nanj. Mamico smo poslali v hišo, mi pa smo naredili prve »korake« z motorjem. Res se spomnim, kot da bi bilo včeraj.
2. Za treniranje endura izpit za motor ni potreben. Zakaj ste se ga odločili narediti?
Načeloma za tekmovanja potrebuješ izpita. Dolga leta sem vozila brez njega, zadnja štiri leta pa ga imam, saj sem ga potrebovala za tekmovanja – in sem res vesela, da sem ga naredila. Zdaj lahko naredim kak krog tudi s cestnim motorjem.
3. Se spomnite svoje prve samostojne vožnje po cesti? Kakšen je bil občutek?
Dokler še nisem imela izpita za motor, sem se z motokros/enduro motorjem veliko vozila s pločnika na travnik in obcestne ceste in prave cestne vožnje v resnici ni bilo. Iskreno da vam povem, z motokros/enduro motorjem sem se vozila po cestah ko sem bila mlajša in sedaj ko dirke potekajo po glavnih cestah, počutiš se domače ( ampak dosti je bilo vožnje iz pločnika na travnik/ obcestne ceste in nisi imel pravega stika z motorjem.
Ko pa sem šla delat izpit s cestnim motorjem, mi ni bilo prijetno. V cestnem prometu vidiš, kako si šibek in da marsikaj ni odvisno od tvojih zmogljivosti in navoženosti.
4. Vam je enduro oziroma motokros pomagal pri veščinah za cestno vožnjo?
Ja, seveda. Ko sem delala izpit, mi je bilo res lažje kot začetniku. Imela sem tudi super inštruktorja, ki mu je tudi bilo zelo fajn, ko je videl da sem suverena v določenih primerih.
5. Kje so največje razlike med svetovoma cesta/enduro – tako v tehniki kot v mentaliteti?
Razlike med endurom in cestno vožnjo so ogromne. Pri tekmovanju si popolnoma osredotočen na določen odsek, hitrost, tehniko – in na rezultat. Ko pa se poleti usedem na cestni motor – iskreno, nikoli nisem popolnoma sproščena. Glava je ves čas napeta, razmišljaš, kdo ti lahko vzame prednost. Uživanje je zato precej omejeno, ker ni vse odvisno od tebe. Na cesti si ti, motor – in veliko zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na varnost.
6. Ste kdaj doživeli kakšno nevarno ali stresno situacijo na cesti? Kako ste jo rešili?
Ja, in sicer v avtošoli, ko sem delala ure v prometu. Na srečo sem odreagirala res dobro, hvala izkušnjam, ki so mi to dale v vseh teh letih saj bi se gotovo zgodila nesreča. Sama sem imela zeleno luč in prednost, ampak žal mi je v zmedi voznica avtomobila vzela prednost. Na srečo se je končalo boljše, kot smo si lahko predstavljali, saj sem res zelo dobro reagirala in se rešila. Mislim, da sva kasneje oba z inštruktorjem potrebovala kavo v tišini.
7. Ste že kdaj potrebovali pomoč na cesti, asistenco? Kaj se je zgodilo?
Na srečo, ne.
8. Katera je bila najbolj zanimiva prigoda s ceste?
Najbolj zanimiva prigoda je bila varna vožnja, ki jo mora vsak voznik začetnik narediti v treh letih po izpitni vožnji. Seveda smo prišli na varno vožnjo s svojimi motorji. Po več urah testih na poligonu in kasneje teorije v učilnici, smo kar vsi imeli knedl v grlu, ko smo gledali skozi okno, kakšna nevihta se je naredila, kako močno je deževalo, kakšne strele so bile v zraku … Hecno je bilo poslušati o varni vožnji in varnih pogojih, a kasneje smo morali ven, v dež in na svoje motorje in domov. Na srečo smo vsi prišli srečno domov.
9. Imate kakšen nasvet glede vožnje motorja za dekleta? Kaj je v praksi najbolj pomembno?
Najbolj pomembna je oprema in seveda velikost in moč motorja. V teh časih, ko prodajalci ponujajo vse vrste motorjev, se res splača preveriti in izbrati motor, primeren voznici oz. vozniku. Vsak pri sebi mora znati oceniti, kakšne sposobnosti premore kot voznik. Pomembna je tudi fizična priprava motorista/motoristke.
10. Kaj bi svetovali dekletom, ki jih mika motor, a jih je morda strah narediti prvi korak?
Moj nasvet je, da poiščejo trenerja oz. inštruktorja, ki bo poznal prave pristope varnega začetka tega podviga. Super občutek je, ko se kot voznica počutiš varno.