Na poti
Kako voziti pozimi?
JANUAR 2024 | čas branja:
Zadnja sprememba: 16. 01. 2024 ob 11:26:57
Kljub temu, da zaradi naraščanja temperatur v zadnjih desetletjih po nižinah ni več toliko snega kot nekoč, pa zime pri nas vseeno ne gre podcenjevati. V prometu se še vedno dogajajo snežni meteži, led in megla, ki zatemni tudi najsvetlejše luči. Vsako leto zima preseneti le nepripravljene; ta letni čas zahteva veščega voznika in avto v dobri kondiciji. Zato si poglejte nekaj nasvetov, kako voziti po snegu in ledu.
Manj ledenih in snežnih dni, a zima še bolj nepredvidljiva
Klimatske spremembe so na ceste prinesle nekakšen vozniški paradoks. Kljub temu, da so zime vse toplejše in imamo na cestah precej manj snežnih oziroma ledenih dni, pa je pozimi vedno več ekstremno hitrih in radikalnih temperaturno-padavinskih sprememb. V tednu ali desetih dneh lahko pozimi voznik doživi jesensko meglo, pomladno sonce in snežni metež.
Ob tem se vedno bolj pozna pomanjkanje vozniških izkušenj na zasneženih cestah. Nekoč so vozniki pri nas tudi več kot 40 dni na zimo prevozili v območju ledenih temperatur in snežnih razmer, danes pa tega naravnega treninga ni več. Tudi zato smo vozniki v celinski Evropi začeli izgubljati občutek za vožnjo po snegu.
To potrjuje tudi izkušen voznik Manuel Pungertnik, AMZS inštruktor varne vožnje in vodja AMZS šole vožnje: “Ker smo toliko manj na takšnih cestah, ker imamo toliko manj kilometrov na snegu, se to pozna pri izgubi občutkov in s tem kakovosti zimskih vozniških veščin. Zavedajmo se, da na suhem asfaltu lahko precej lažje rešimo kakšno napako kot na snegu in ledu. Zima na cesti napak ne odpušča.”
Očistite sneg z avtomobila
Manuel Pungertnik najprej izpostavi izjemno pomembno opravilo, ki ga je treba v snežnem dnevu opraviti vselej, preden sedemo za volan: “Ne vozimo se v potujočih iglujih! Še vedno opažamo, da si mnogi vozniki pred začetkom vožnje ne vzamejo časa ali pa nimajo ustrezne opreme, s katero bi temeljito očistili avto snega. Če le za silo očistimo del vetrobranskega stekla, ne moremo voziti varno, ker levo in desno ne vidimo ničesar. Kot bi se vozili v “bunkerju”.
Sneg na našem avtomobilu se bo prej ali slej začel topiti in zaradi zračnih tokov ter sil pri zaviranju ali pospeševanju začel padati z avtomobila. Z neočiščenim avtomobilom smo nevarni sami sebi in ostalim udeležencem v prometu.”
Prvo pravilo je ustrezno prilagojena hitrost, večja varnostna razdalja in še več predvidevanja.
Za koliko je treba zmanjšati hitrost?
- Na mokri cesti je dovoljeno hitrost treba zmanjšati za 30 odstotkov,
- na snegu za polovico,
- na poledenelem vozišču pa kar za 70 odstotkov.
Velja opozoriti, da tudi če imate avtomobil s štirikolesnim pogonom, ki zmore učinkoviteje prenesti vlečno moč na podlago in lažje speljati na snegu, se zaradi tega ne boste nič prej ustavili.
Nasveti za vožnjo pozimi
- Za volan ne sedite v debelih zimskih oblačilih, ki otežujejo krmiljenje in med varnostnim pasom ter vašim telesom puščajo preveč prostora v primeru nesreče. To lahko povzroči hude poškodbe.
- Najprej prilagodite hitrost in povečajte varnostno razdaljo. Če ste prehitri, tudi najboljše zimske pnevmatike ne morejo narediti čudeža.
- Na zasneženi cesti zbudite vozniške občutke tako, da na ravnem in varnem delu ceste preverite oprijem pnevmatik. Tako boste hitreje dobili občutek za varnejše zaviranje in zavijanje ter bolje ocenili dolžino zavorne poti, ki jo potrebujete. Ne izklapljajte sistema za nadzor stabilnosti vozila. Pri samodejnem menjalniku vklopite program za zimsko vožnjo, če ga avto ima. Enako storite tudi pri nadzoru blaženja ali pogona, če imate avtomobil, kjer je delovanje voznih sistemov mogoče prilagoditi za vožnjo po snegu in ledu.
- Ob napovedi sneženja avto parkirajte tako, da boste čim lažje speljali v smer vožnje. To pomeni, da ga v snegu ni potrebno obračati, da bi speljali oziroma nadaljevali v smeri vožnje. Prednji del vozila je vedno obrnjen v smer, po kateri boste zapustili parkirišče ali speljali na cesto.
- Pri speljevanju nežno dodajajte plin. Če se je vozilo že malce vkopalo v sneg, bo najlažje speljati z nihanjem vozila naprej in nazaj. V tem primeru izklopite sistem za nadzor zdrsa.
- Pri vožnji po klancu navzgor čim dlje ohranjajte inercijo in z občutkom dodajajte plin. Na krajših in strmih vzponih, kjer avto s pogonom na prednji kolesi ne najde oprijema, si lahko pomagate z vzvratno vožnjo. Tako bo več teže na pogonskih kolesih. Če ne morete speljati na klancu in če prostor ter promet to dopuščata, poskusite avto usmeriti poševno na smer vožnje – ko imata pogonski kolesi znova dovolj oprijema, avto usmerite v želeno smer. Ti ukrepi so res skrajni izhod v sili, če vozilo obtiči. Na vsaki cesti jih ne morete uporabiti, ker morda cesta ni dovolj široka ali preveč nepregledna oziroma izpostavljena in, ker bi s tem morda ovirali ali ogrožali ostale udeležence v prometu.
- Ob zanašanju avta nogo umaknite s plina, pritisnite sklopko in zavirajte. ABS zavorni sistem omogoča hkratno zaviranje in zavijanje. Volana ne vrtite sunkovito, temveč mehko in vedno glejte v smer, kamor bi radi usmerili avtomobil.
- Smeri ne menjajte sunkovito. Če avto začne drseti, pritisnite pedal sklopke. Z natančnim držanjem volana in nežnim popravki smeri na volanu poskusite stabilizirati avtomobil. Uporaba sklopke je zelo pomembna, saj z njo odklopimo pogon koles in jim omogočimo prosto vrtenje, zato lažje in hitreje ponovno dosežejo oprijem s podlago.
Izostritev vozniških čutil v težkih zimskih razmerah je ključna. Zavedajte se, da nekateri aktivni varnostni sistemi za preprečevanje naleta v gosti megli ali močnem sneženju delujejo omejeno ali sploh ne delujejo, če radar ali kamero prekrije sneg. Zato spremljajte dogajanje in ne ignorirajte opozoril, ki vam jih sporoča avtomobil. Če je treba, na varnem mestu ustavite, očistite kamero, radarsko tipalo, brisalnike in vetrobransko steklo.
Na dolgi poti poiščite bencinsko črpalko in dotočite gorivo, da ne boste zašli v težave in v zastoju ostali brez goriva ter s tem brez vira ogrevanja vozniške kabine.
Ne pozabite, da so na mraz in zimske razmere še bolj občutljivi električni avtomobili. Ogrevanje kabine s toplotno črpalko porablja elektriko, več energije pa pri vožnji po snegu zaradi zdrsov in večjega kotalnega upora zahteva elektromotor. Vse to lahko celo za polovico zmanjša doseg električnega avtomobila. Pri nizkih temperaturah je predgretje električnega avtomobila zelo priporočljivo, sploh če je še vedno priključen v električno omrežje. Delovna temperatura pogonskega akumulatorja, dosežena pred začetkom vožnje, in ogreta kabina električnega avtomobila z elektriko iz omrežja pozimi pozitivno vplivata na doseg avtomobila.
Predgretje električnega avtomobila je priporočljivo. Ne pozabite očistiti tipal varnostnih sistemov!
Previdno pri prevozu smuči, novoletnih smrečic in zimske prtljage!
Zima je čas, ko se v prtljažniku in tudi na strehi avta znajde veliko zimske športne opreme in celo novoletna drevesca. Varnostni testi so že večkrat dokazali, da nepravilen prevoz prtljage lahko pomeni veliko tveganje ob silovitem zaviranju ali trku. Poln prtljažnik zahteva zaščitno mrežo oziroma pregrado med prtljažnikom in zadnjo klopjo.
Težki predmeti sodijo na dno prtljažnika za naslonjalo zadnje klopi. Ob močnem zaviranju lahko nepravilno odložen smučarski čevelj ali čelada v hipu postaneta zelo nevarna sopotnika. Previdno tudi pri prevozu smuči in božičnih smrečic na strehi. Uporabljajte testirane pripomočke za pritrjevanje in privezovanje. Dva metra dolga in 30 kilogramov težka božična smrečica lahko pri nenadnem zaviranju pri hitrosti 50 km/h postane 750-kilogramski izstrelek, če se utrga s strehe vozila.
Najprej počistimo pred svojimi kolesi …
Vozniki vse prevečkrat ob obilnejšem snegu negodujemo nad odzivom zimskih služb, ki pa ob močnih padavinah ne morejo z vseh cest naenkrat splužiti snega. Snežni plugi morajo namreč pri 10 centimetrih snega z vsakega kilometra 7,5 metra širokega avtocestnega priključka odriniti kar okoli 750 kubičnih metrov snega. Tako si lahko lažje predstavljate, da plužna enota rabi svoj čas in je nemogoče pričakovati, da bodo ob močnem sneženju vse ceste takoj normalno prevozne in posipane, sploh, če slabo in mrzlo vreme traja dlje časa.
Tudi zato je treba imeti na kolesih kakovostne zimske pnevmatike, ob večjih količinah snega na cesti pa uporabiti snežne verige. Zato naj vsak voznik najprej sam pri sebi razčisti, kako pripravljen je na resne zimske vozne razmere. Ali res obvlada tehniko vožnje ob slabem oprijemu? Ali je njegov avto res ustrezno opremljen in vzdrževan za vožnjo v močnem sneženju?
Manuel Pungertnik opozarja, da sneg največkrat najbolj preseneti nevešče ali na zimo neustrezno pripravljene voznike: “V človeški naravi je, da težko priznamo krivdo oziroma prevzamemo odgovornost za svoje napake. Če pol noči močno sneži, ne smemo pričakovati, da se bomo zjutraj po vseh slovenskih cestah peljali po kopni cesti. To je nemogoče. Zato pa imamo na voljo kakovostne zimske pnevmatike, zato imamo pedal plina, ki ga upravljamo sami, zato je v naših rokah tudi ustrezna varnostna razdalja, za katero moramo poskrbeti sami in zato so na voljo tečaji varne vožnje, da na njih pravočasno osvojimo vozniško znanje oziroma pridobimo izkušnje. Vsega naštetega se mnogi ne zavedajo in zato največkrat sneg preseneti nas voznike, ne pa zimske službe.”
