Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Na poti
      • Kako močan naj bo motor?

      Kako močan naj bo motor?

      Na poti

      Kako močan naj bo motor?

      DECEMBER 2022 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 11. 12. 2023 ob 07:55:38

      V Nemčiji so zlobnega duha, ki sili motorista v pretiravanje z močjo motorja, v steklenico ujeli  1978, in to kar za dvajset let. Največ 73,55 kW (oziroma 100 konjev), so takrat gentlemansko trdili Nemci in se tega tudi držali.

      Zgražali smo se, da je to napad na človekove pravice in tako naprej. Slabše je bilo le še v Švici, kjer je bilo dovoljeno imeti motor z največ 55 ali 60 kW (kar je 75 ali 80 KM). Francija je od leta 1985 držala z Nemčijo in je malone včeraj še vztrajala pri meji 100 KM po starem oziroma 74 kilovatov. A ta duh se še ni razblinil. Birokrati v EU stalno čez zadnja vrata potiskajo idejo, da bi bilo v smislu varnosti na cestah potrebno omejiti moč motociklov na 74 KW (to je na 100 KM) .

      Torej, ali je visoka motorna moč nevarna?

      Če naj bom z odgovorom pošten, potem moram zapisati, da je nevarna. Ni vseeno ali zasuk ročice plina za 10 kotnih stopinj sprosti 15 ali 16 kW.


      Motorist ne bo na glas povedal, da veliko moči pomeni krasne pospeške, ki jih nobeno drugo vozilo ne uspe pričarati.


      Stranski učinki divjega pospeševanja so malo časa za dojemanje in reagiranje ter tudi previsoka hitrost. Hudič se seveda skriva v podrobnostih.

      Krasni pospeški skrajšajo čas in razdalje. To je prijetno, vse dokler motorista ne presune, da je sredi prehitevanja ali pred ovinkom »morda prehiter«.

      Tu pa se užitek brutalno neha in udari grenka resnica: da si rešiš glavo, potrebuješ za zaviranje ali izogibanje tako čas kot prostor. Strah, tesnoba in panika kradejo čas, ki je na voljo. Če je znanje pomanjkljivo, bo končni rezultat seveda izjemno slab. Računati na srečo? Dolgo tako ne gre, sicer bi na loteriji vsi samo dobivali. Nalijmo si torej čistega vina.

      Koliko moči je premalo, koliko ravno prav, kje je meja z oznako preveč?

      Če ima motocikel motor, ki zahteva visoke vrtljaje, s težavo doseže 130 km/h in z dvema v sedežu težko premaguje dolge klance, potem je seveda prešibek in ni za vožnjo po odprtih cestah. Tak je dober za učenje vožnje, za kaj več pa ne.


      Kaj naj zdaj vzamem za argument, ki bo dovolj močan? Naj zgled potegnem iz hitrostnih motornih dirk? Giacomo Agostini je Italijan s 15 naslovi svetovnega prvaka v cestnih dirkah. Osvojil jih je med leti 1966 in 1975. Njegova tovarniška MV Agusta 500, s katero sta bila najhitrejši tandem na svetu, je zmogla 60kW (80 KM). Danes tudi zadnji motoristični vajenec noče slišati za tako malo moči.


      Po drugi strani pa je imel Ducatijev 996R, ki je bil namenjen dirkanju v svetovnem prvenstvu Superbike leta 2002, 102,45 kW (oz. 136 konjev).


       Torej, ali je 73,55kW (100 konjev) dovolj, da se slovenski Janez zapelje na morje ali na Vršič? Poglejmo nekaj meritev. Motocikel z 60kW (80 KM) pospeši z mesta do 100 km/h v polnih 4 sekundah. Če je v motorju 73,55kW (100 KM), bo pospešil v 3,5 sekunde. Končna hitrost bo vsaj 200 km/h.


      Zanimivejše je pogledati pospeševanje z mesta do 140 km/h. Motor s 100 konji pospeši v dobrih 6 sekundah. Če je v motorju 30 kW več, pospeši 1 sekundo hitreje. Toliko pa je tudi povprečen reakcijski čas, torej čas od zaznave neke sitnosti, do prve reakcije. A ko je motorist stisnil zavore, se ni še nič zgodilo.

      Motoristični ego poleg moči mami tudi elektronika. Je elektronika na motorju pomoč ali kdaj tudi potuha?

      Obrnimo zgodbo in začnimo s hitrostjo

      Če naj bo vožnja varna, potem mora motocikel brez napora doseči 150 ali 160 km na uro. To pomeni, da bi s tri četrtine plina vozil z lahkoto 120 km/h, kar je solidna potovalna hitrost. In na vseh domačih cestah in cestah naše soseščine je tudi odločno preveč. Za doseganje takšne hitrosti motor potrebuje okoli 40kW (ali 50 KM). To je moč, ki zelo solidno vleče motocikel in dva potnika s prtljago.


      Testiranja v realnih prometnih razmerah kažejo, da je (za dovolj izkušenega voznika!) 74kW (100 KM) idealna količina moči. Tudi 90kW (120 KM) še ne ustvarja glavobola, smo pa že zelo blizu.

      Pomembneje od številke največje moči je, kako motor vleče, torej navor.

      Bolj je navor traktorski in bolj je enakomerno raztegnjen skozi široko območje vrtljajev, lažje bo življenje, ker se ne bo potrebno vsak trenutek vožnje ubadati z izbiro najbolj primerne prestave.


      Če se motocikel pusti tekoče peljati le z odpiranjem ročice plina, je dober. Takšni so harleyi, pa bokserski BMW-ji … Pomembno je tudi, da moč prihaja enakomerno, brez divjih sunkov. Divjih prirastkov moči ne marajo niti dirkači, ker je to dogajanje težko natančno nadzirati.


      Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

      Mitja Gustinčič

      Mitja Gustinčič

      Motoristični novinar z več kot 40-letnim stažem, soavtor Vodičev za moto izlete in avtor Magisterija vožnje motocikla ter Akademije – Izboljšajte vožnjo motocikla.

      Ključne besede:

      motorno kolo, varna vožnja, aktivno življenje, zavarovanje motornih koles

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}