Ključen je klic na 112

Ko se zgodi resna prometna nesreča, je ključen klic na 112, da čim prej steče reševalna akcija.

Če je ponesrečenec pri zavesti, je najbolje, da pokliče on, pravijo gasilci. Že ob prvem klicu naj pove čim več: kaj je z njim, ga kaj boli, ali krvavi, kje je … Center za obveščanje te informacije posreduje gasilcem in reševalcem. Tako bodo imeli vsi že pred prihodom na voljo podatke, ki jim bodo pomagali bolj učinkovito in hitreje rešiti ponesrečenca.

Če ponesrečenec ne more opraviti klica, bo poklical kdo drug. Velja pa enako pravilo: na 112 pokličite čim prej in podajte čim več informacij.

Od letošnjega leta dalje pa bo obveščanje veliko lažje in hitrejše, saj morajo biti od 1. aprila 2018 vsa nova osebna vozila opremljena s sistemom za samodejni klic v sili, kjer vozilo lahko preko sistema poda informacije o nesreči in lokaciji.

Ob hudi prometni nesreči sami ne izstopajte iz vozila, ker ne veste, kakšne poškodbe imate. Enako velja tudi za očividce: če se znajdete v tej vlogi, poškodovancev ne poskušajte spraviti iz avtomobila, razen če avto gori. Takrat je najbolj pomembno življenje ponesrečenca in ne morebitne dodatne poškodbe, ki bi mu jih s tem povzročili.

Oglejte si, kako izgleda reševalna akcija po prejemu klica in izvozu gasilskih enot.

Reševanje, kot ga vidi voznik Cene Prevc:

Berete na mobilni napravi? Za popolno izkušnjo si video oglejte v YouTube aplikaciji.

Reševanje, kot ga vidi gasilka:

Berete na mobilni napravi? Za popolno izkušnjo si video oglejte v YouTube aplikaciji.

Več podrobnosti o poteku reševanja pa pojasnjujemo spodaj.

Gasilci vodijo reševanje

Na kraj prometne nesreče prispejo gasilci, policija in reševalci. Gasilci so tam pogosto prvi, v povprečju v približno dvajsetih minutah po klicu. Gasilci vodijo tehnični del reševanja in lahko reševalcem svetujejo, kako poškodovanca iznesti iz vozila in katera pot je krajša. Zdravnik oziroma reševalec pa je odgovoren za oskrbo oškodovanca in določa, kaj je potrebno narediti v povezavi s poškodbami.

Ko gasilcem uspe poškodovanca spraviti iz vozila in je ta na poti v bolnišnico, vodenje intervencije prevzame policija. Do tega trenutka je naloga policistov predvsem ta, da zavarujejo kraj dogodka in preusmerijo promet. V nadaljevanju policija poskrbi za zavarovanje dokazov, ki bodo pomagali ugotoviti okoliščine in povzročitelja nesreče.

Naloga reševalcev ves čas intervencije je reševanje življenj ponesrečenih, pri čemer delujejo usklajeno z gasilci. Reševalec ves čas spremlja stanje ponesrečenca, dokler ga z gasilci ne spravijo iz avta.

Potek reševanja

1. Ogled vozila

Gasilci imajo le nekaj sekund časa, da ocenijo stanje vozila in ponesrečenca. Ob pogledu v vozilo lahko ugotovijo, da ima voznik prebodeno nogo, mogoče mu je stopalka stisnila nogo ali močno krvavi.

Zelo pomemben je tudi ogled vozila – kakšno zaščitno opremo ima, kje so zračne vreče, ki se morda niso aktivirale, gre morda za vozilo na električni ali plinski pogon. Od vsega tega bo odvisen nadaljnji potek reševanja.

2. Zaščita kraja nesreče

Istočasno z ogledom vozila eden od gasilcev poskrbi za zaščito kraja nesreče. Tako preprečijo morebiten dodaten nalet in nove poškodbe, ter zagotovijo varno delo vsem, ki rešujejo.

Drugi gasilec je zadolžen za požarno varovanje, saj so razlite tekočine iz vozila lahko potencialni vir vžiga. Vozilu odklopijo akumulator, da ni pod napetostjo. 

3. Zaščita ponesrečenca

Pred kakršnimkoli posegom v vozilo je prva skrb zaščita ponesrečenca. Z imobilizacijo vratu preprečijo poškodbe hrbtenice. Reševalec prisede v vozilo in sede za ponesrečenca, da lahko spremlja njegovo stanje. Nato gasilci oba pokrijejo, da ju zaščitijo pred delci stekla ali pločevine, ki bi ju lahko zadeli med rezanjem.

4. Odpiranje vozila

Vodja reševanja koordinira razrez vozila. Gasilci z opremo naredijo ustrezne odprtine v vozilo, da lahko ponesrečenca varno premaknejo ven. Kje in kako bodo odprli vozilo, je odvisno od položaja vozila, pa tudi od tipa vozila.

Če ugotovijo, da do ponesrečenca ne morejo neposredno pristopiti, potem do njega dostopajo z najbolj oddaljene točke. Tako zagotovijo, da z razrezom čim manj dodatno vplivajo nanj. 

»Ponesrečenec mora biti ves čas pri miru. Naša naloga je, da dele vozila umaknemo od njega. Premaknili ga bomo šele, ko bomo naredili dovolj prostora, da ga lahko varno, brez obračanja vzamemo iz vozila,« pravi Boštjan Žagar, komandir 2. izmene Gasilske brigade Ljubljana, ki je sodeloval že pri številnih intervencijah.

5. Nadzor stanja ponesrečenca

Reševalec v avtu skrbi, da poškodovana oseba diha in nima oviranih dihalih poti. Če je pri zavesti, poskuša od ponesrečenca pridobiti čim več podatkov: česa se spomni, se sploh spomni samega dogodka, ali jemlje kakšna zdravila, ima alergije, kdaj je nazadnje jedel, kaj ga boli. Tako se lahko odločijo o nadaljnjem poteku reševanja. Če ponesrečenec močno krvavi, krvavitev zaustavijo.

Možni so številni scenariji

Zgoraj smo opisali in v posnetku ste si lahko ogledali, kako poteka recimo temu »šolski« primer reševanja. A na terenu morajo biti gasilci pripravljeni na nešteto različnih scenarijev: vozilo prevrnjeno na streho, na bok, visi, gori, je v vodi ipd. V nekaj sekundah se morajo odločiti, znajti in varno rešiti ponesrečence. 

Recimo, da je ponesrečenec v gorečem vozilu in gasilci ocenijo, da vozila ne bodo mogli pravočasno pogasiti. Ko gre za takšne situacije, kjer je ogroženo življenje ponesrečenca, imajo gasilci dovoljenje, da človeka samo zgrabijo in rešijo. Zavedajo se, da mu s tem lahko naredijo več škode, vendar je na voljo izbira med življenjem in smrtjo.

Enako velja tudi, če ugotovijo, da ponesrečenec zelo močno krvavi, krvavitve pa v položaju, v katerem je, ni možno ustaviti. Tudi v tem primeru je dovoljeno, da ga na silo izvlečejo iz avtomobila.

Če dežuje, gasilci upoštevajo, da je treba streho umakniti čim kasneje. Ob snegu puščajo avtomobile pod električno napetostjo, le da povečajo požarno varovanje. Tako preprečijo, da bi se ponesrečenec, ki čaka v avtu, podhladil. Če je ponesrečencev več, se o tem, kakšen bo vrstni red reševanja odločajo glede na poškodbe in samo stanje poškodovancev.

Gasilci vedo, da se morajo pri svojem delu prilagajati vsem možnim situacijam. Njihovo delo ni samo tehnika rezanja iz vozila, usposobljeni so tudi za nudenje prve pomoči. Predvsem pa znajo ponesrečence tudi umiriti, bodriti, da ne izgubijo upanje, vendar brez dajanja lažnih obljub. S svojim delom in s sodelovanjem vseh ekip je to največ, kar lahko pri svojem poklicu in v dani situaciji naredijo.

Avtorica fotografije: Blanka Kroflič