Izgorelosti ne pridelamo v enem mesecu

Če ste pozorni do sebe, lahko preprečite njeno poglabljanje.

Zgodi se najboljšim, vlečnim konjem, tistim, ki dajejo vse od sebe, ob tem pa si ne vzamejo časa, da bi poslušati svoje telo. Zgodi se ljudem, ki so bili na vrhu sveta. Prekipevali so od energije, potem pa naenkrat niso mogli več do stranišča. To je le eden od mnogoterih obrazov izgorelosti. Kaj pa sploh je izgorelost in kako jo zdravimo?

»Če greste na Triglav, boste nekaj dni po vzponu utrujeni, mišice bodo razbolele. Telo se mora regenerirati in obnoviti svoje zaloge. Ko umske in telesne napore doživljamo tako dolgotrajno, da se telesu vmes ne uspe regenerirati, sledijo kronične posledice. Telo pač nekje popusti,« psihoterapevtka Tina Bončina, dr. med., opiše izgorelost, ki v Sloveniji še vedno ni opredeljena kot poklicna bolezen, temveč stanje.

 

Bončinova, kot pravi, izgorelost obravnava kot splošno vnetje v telesu in poudarja: »Obolelim je težko sprejeti, da življenje nikoli več ne bo povsem takšno, kot je bilo. Res namreč ne bo. Bo pa veliko bolj zdravo.«

 

Simptomi izgorelosti se začnejo kazati po daljšem obdobju težkih delovnih in čustvenih obremenitev ter vztrajanja v odnosih, ki izčrpavajo – v službi in zasebno.

 

Znaki izgorelosti

Človeško telo je dobro opremljeno za velike čustvene in telesne napore. Kadar koli smo močno aktivirani (v stresu), nas med drugim brani nadledvična žleza s proizvodnjo kortizola. Slednji v telesu sproži pomembne procese, pojasni Bončinova: »Preusmeri kri, poviša raven sladkorja ter frekvenco dihanja in bitja srca. Telesu tako da energijo in kri preusmeri v dele telesa, ki jo najbolj potrebujejo. V tem primeru so to mišice, saj telo meni, da bomo trdo delali, se borili ali bežali.«

 

Če je nadledvična žleza v neprestanem pogonu oziroma je ekstremno obremenjena, tudi sama postane utrujena, zaradi česar začne nepravilno delovati.

 

V Sloveniji in večini evropskih držav izgorelost ni priznana kot poklicna bolezen. Takšna opredelitev bi omogočala veliko: daljši bolniški dopust, poklicno rehabilitacijo, prekvalifikacijo, če se posameznik ne more vrniti na isto delovno mesto. Tistega, ki je izgorel, se ne stigmatizira, ampak obravnava resno.

 

Izgorelosti tako ne morete pridelati v enem mesecu. Njeni znaki se začnejo kazati po daljšem obdobju težkih delovnih in čustvenih obremenitev ter vztrajanja v odnosih, ki izčrpavajo – v službi in zasebno. Zmotno je namreč prepričanje, da je izgorelost izključno posledica delovnih obremenitev.

 

»Leto dni lahko trdo delate pri nekem projektu, ampak nato potrebujete tudi daljše obdobje, da si telo in um odpočijeta. Da bi takšen tempo brez regeneracije zdržali pet let? Lahko, telo se bo gnalo, ampak ženete se na kredit. Ko pride čas, da ga poravnate, ga ne boste imeli s čim odplačati, saj bodo vaše zaloge izčrpane,« stanje slikovito ponazori zdravnica Tina Bončina, avtorica nedavno izšle knjige »Izgorelost: si upate živeti drugače?«.

Vzroki za izgorelost

Enotnega odgovora, kaj človeka pripelje v stanje izgorelosti, ni. To so lahko trdo leto, naporni odnosi, skrb za družino ali celo pretirano treniranje lastnega telesa. Lahko le eden izmed teh dejavnikov pripelje do roba, lahko pa gre za seštevek različnih. Vsem pa je skupno pomanjkanje počitka in regeneracije.

 

»Telo lahko ženete dolgo časa, a ženete ga na kredit. Ko pride čas, da dolg poravnate, ga ne boste imeli s čim odplačati, saj bodo vaše zaloge izčrpane.« Psihoterapevtka Tina Bončina, dr. med.

 

»Telo ni v ravnovesju, ko se ženemo prek svojih zmožnosti, ko smo stalno nezadovoljni, ko se nam neprestano zdi, da nismo dovolj dobri, da bi morali stvari narediti še bolje, ko imamo občutek, da našega truda nihče ne opazi in nihče ne ceni, koliko napora smo v nekaj vložili … Trudimo se, dobička pa ni. To vodi v izgorelost,« pojasni Bončinova.

 

Izgorelost je tako sindrom, ki izvira iz posameznikove osebnostne strukture, a tudi iz okolice, ki stalno terja rast in dobiček. Tisti, ki si prizadevajo, da bi bili pohvaljeni, opaženi in vredni ljubezni, tisti, ki se vselej prepričujejo, da bi stvari lahko naredili še bolje, imajo veliko možnost, da bodo izgoreli, pravi Bončinova. Tisti, ki znajo reči ne tako službenim nalogam kot tudi strupenim odnosom ter zmorejo biti zadovoljni z dobrim – in ne le z odličnim –, pa imajo bistveno manj možnosti, da jih ustavi izgorelost.

 

Psihoterapija, z njo pa spreminjanje ustaljenih škodljivih vzorcev, je nujen del zdravljenja izgorelosti.

 

Stopnje izgorelosti

Izgorelost je težko objektivno izmeriti, tudi zato, ker ljudje napore in pritiske doživljamo na različne načine. A vendarle obstajajo indikatorji, ki opredeljujejo njene stopnje. Ločimo tri faze izgorelosti.

 

Zaradi postopnega razvoja stanja diagnosticiranje izgorelosti poteka dlje časa, saj zdravnik ne more na enem pregledu ugotoviti, kaj se skriva za glavobolom ali bolečinami v križu. Zato mora posameznik najprej opraviti preventivne preglede, s katerimi zdravnik izključi obolenja oziroma jih začne simptomatsko zdraviti.

 

STOPNJE IZGORELOSTI: od hude utrujenosti do zloma

  • Izčrpanost

Prihaja do akutnih odzivov na stres, ker si posameznik ne vzame dovolj časa za regeneracijo telesa. Telo začne opozarjati na svojo stisko z bolečinami v križu, pojavijo se težave s prebavo, nespečnost, glavoboli, bolečine v sklepih, alergije, zoboboli … Telo popusti na genetsko šibkejših mestih.

 

Na duševni ravni začne posameznik dvomiti o vsem okoli sebe, postane ciničen, vzkipljiv, odrezav.

 

Če se v tej fazi ne posluša in ne uvede sprememb, se začne naslednja faza.

 

Priporočen bolniški dopust: od 3 do 6 mesecev

 

  • Ujetost

Nadledvična žleza je utrujena od stalnih nihanj. Dviga kortizola ne zmore več, zato je njegov nivo normalen. Pogosto se pojavita negativizem in ravnodušnost. Posameznik vidi, da nekaj ni v redu, a meni, da se nič ne da spremeniti. Počuti se ujetega. Nespečnost se stopnjuje, pojavljati se začnejo težave s črevesjem, vnetja in zaporedna obolenja, kot so angine, bronhitisi in uroinfekti.

 

Posameznik potrebuje zdravniško pomoč, saj težav ne more več niti za silo odpraviti z zdravili, ki se dobijo brez recepta, kot je to še mogoče v prvi fazi.

 

Če posameznik ne ukrepa, pride do resnega kolapsa telesa.

 

Priporočen bolniški dopust: 9 mesecev

 

  • Izgorelost

Funkcija nadledvične žleze je bistveno okrnjena, izločanje kortizola je zelo omejeno. Posameznik nima več energije, ne želi ali ne more vstati iz postelje ali iti v službo, koncentracija in spomin mu delata resne preglavice. Sposobnost odločanja se zmanjša, vse je zelo težko.

 

Posameznik se začne obtoževati, da ni sposoben, ker tempa, kakršnega je bil vajen, ne zmore več. Temu se lahko pridruži še depresija.

 

Priporočen bolniški dopust: najmanj 1 leto

 

Vrnitev na delo: postopoma, sprva le od 4 do 5 ur na dan

 

 

Zdravljenje izgorelosti: nič ne bo več tako, kot je bilo

Izgorelost je neločljivo povezana s posameznikovo osebnostjo. To potrjuje nemalo situacij, ki so si med seboj nadvse podobne, odzivi ljudi pa so povsem različni. Tako zelo, da nekateri iz teh situacij izstopijo nepoškodovani, drugi pa popolnoma ohromljeni.

 

»Nekdo se zaveda, da je šef pač zoprn in ne zna delati z ljudmi. Drugi bo krivdo za šefovo obnašanje iskal v sebi in si prigovarjal: 'Nezadovoljen je z mano, ker res nisem dobro delal, moram se bolj potruditi.' Prvi bo bodisi sprejel situacijo, prosil za premestitev ali zamenjal službo. Drugi bo stisnil zobe, molče trpel in poskusil vse urediti sam. Odgovor, zakaj ne ravna drugače oziroma prosi za pomoč, se skriva v njegovi osebnostni strukturi,« pojasni sogovornica. Povsem enako je v osebnih odnosih.

 

Čakanje, da se bo spremenil tisti, ki nam povzroča stisko, nam pa bo s tem bolje, je nesmiselno.  Zato je psihoterapija, z njo pa spreminjanje svojih ustaljenih škodljivih vzorcev, nujen del zdravljenja izgorelosti. Z njo se nepovratno spreminja način mišljenja, s tem pa tudi življenja posameznika.

 

Tisti, ki znajo uživati v življenju in si privoščiti sladko brezdelje, imajo manj možnosti, da bodo izgoreli.

 

Večini je težko sprejeti, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. »Veliko jih želi povratek v znano življenje, ampak to jih je pripeljalo v bolezen. Ko denimo začnejo delati z 80 odstotki svojih prejšnjih sposobnosti, sami to dojemajo kot malo čez polovico, saj so prej denimo delali na 140 odstotkih. Če bi bili v šoli, bi bilo to po njihovem videnju le zadostno, prej pa so bili odličnjaki. To je težko pogoltniti, čeprav je delati z 80 odstotki svojih moči v resnici odlično. Gre pa tudi za to, koliko od zastavljenega cilja so dosegli,« trdi Bončinova.

 

V procesu sprejemanja nove situacije, v kateri se znajde pretirano zagnan posameznik, pa se pojavijo še druge ovire. Okolica pogosto ne prizna duševnih stisk, okrevanje pa je tako še težje.

 

Preberite zelo različne izkušnje, ki so jih z izgorelostjo imeli štirje menedžerji.

 

Psihoterapevtski proces je prav zato usmerjen v sprejemanje bolezni, prepoznavanje vzorcev, ki so pripeljali do nje, in njihovo odpravljanje. Nujna elementa sta tudi vizija nove prihodnosti (Kdo hočem biti?) in iskanje zdravega ravnovesja v življenju.

 

Kako preprečiti izgorelost? Vodilo je zdravje

Pravila so na prvi pogled povsem preprosta. »Če znate uživati v življenju in si privoščiti sladko brezdelje, imate odlično varovalo pred izgorelostjo,« svetuje Bončinova.

 

Smernice o zdravi hrani, gibanju, stiku s samim seboj in z drugimi so univerzalne, mora pa vsak zase odkriti, kaj mu ustreza. »Ni nujno, da se vsak napolni s sprehodom v naravi ali jogo. Nekdo gre raje na hrib, drugi raje bere knjigo, tretji gre na predstavo ali v galerijo,« pravi Bončinova.

 

Izgorelosti torej lahko stopite na rep, še preden vas doseže. Če pa se vam vendarle izmakne, je nujno vedeti, da v zgodbi o tem zapletenem stanju obstajajo tudi izhodna vrata. »Posameznik resda ne bo nikoli več enak, saj bo živel in deloval drugače, a hkrati bolj pametno in zdravo. Mogoče bo videti, da dela manj, ampak le zato, ker ne bo več na treh deloviščih hkrati. Je to zdravje?« sprašuje Bončinova in istočasno tudi odgovori: »Absolutno da!«

 

zdravje, preventiva, aktivno življenje, specialisti
Preberite tudi