V primežu stroškov in odprtih terjatev

Z zavarovanjem terjatev si zagotavljate finančno varnost svojega poslovanja.

Eden izmed učinkov epidemije novega koronavirusa, ki ga čutijo podjetja najbolj neposredno in boleče, so prav gotovo neporavnane terjatve. Večina podjetij, ki posluje na odloženo plačilo, se tudi sicer srečuje z zamujanjem plačil za dobavljene izdelke ali storitve, ki jih je opravilo za svoje kupce. Kako zmanjšati tveganje neplačil? Ena od možnosti je sklenitev zavarovanja terjatev.

Kako naj plačamo, če niso plačali nam?

Tako se po epidemiji koronavirusa sprašuje marsikateri podjetnik. Dejavnikov, da je prišlo do tega, je več:

  • na komercialni strani podjetja dobivajo manj naročil in sklenejo manj posla,
  • na finančni strani pa prihaja do podaljševanja plačilnih rokov, neplačevanja obveznosti oziroma slabše plačilne discipline, kar se odraža v slabši likvidnosti podjetij.

 

Podjetjem se kopičijo odprte terjatve in hitro se lahko zgodi, da ne bodo mogla več plačati svojim upnikom in bodo tudi sama prispevala k domino efektu neplačevanja obveznosti.

 

Kot vedno bodo krizo bolje prebrodila podjetja, ki so že pred krizo imela dobro boniteto, niso bila preveč zadolžena in imajo sicer tržno zanimiv produkt.

 

Vendar pa poleg podjetij s slabo boniteto v težave lahko zaidejo tudi podjetja z dobro boniteto. Tveganj, da se to zgodi, je več vrst:

  • dejavnost podjetja (npr. v tem trenutku so v slabem položaju avtomobilska industrija in turizem),
  • država kupca, če gre za izvozno podjetje (Italija in druge države, ki jih je pandemija močno prizadela),
  • odvisnost od enega ali majhnega števila kupcev.

 

Na vse vidike in pasti finančnih kriz ali gospodarskega ohlajanja se na da pripraviti. Toda tudi v gospodarsko mirnejših časih se lahko zgodi, da se zaradi različnih razlogov lahko srečate z zamujanjem plačil ali celo, da podjetje, s katerim sodelujete, zaide v težave, stečaj ali prisilno poravnavo, vi pa utrpite finančno škodo. Zato je dobro poznati načine, kako zavarovati sredstva oziroma premoženje svojega podjetja. Na voljo imate več možnosti, na tem mestu pa predstavljamo zavarovanje terjatev.

 

Kaj je zavarovanje terjatev?

Terjatve so pomemben del premoženja podjetja. V strukturi aktivne strani bilance stanja lahko predstavljajo večinski delež premoženja podjetja, celo večji kot osnovna sredstva.

 

Z zavarovanjem terjatev si podjetje izboljšuje kvaliteto terjatev, tako da zmanjšuje znesek neizterjanih terjatev v bilanci stanja.

 

Kakšni so pozitivni učinki zavarovanja terjatev za podjetje? Zavarovanje terjatev:

  • vpliva na konkurenčnost ponudbe podjetja, saj podjetje lahko svojim kupcem ponudi blago na odloženo plačilo;
  • povečuje konkurenčnost  tudi zato, ker je to edini instrument, za katerega se lahko podjetje dogovori samo in od svojih kupcev ne zahteva kritnih instrumentov zavarovanja (na primer garancij ali akreditivov);
  • omogoča lažje načrtovanje denarnih tokov;
  • izboljša  kreditno sposobnost, saj je tako podjetje predstavlja nižje tveganje za banko;
  • z zavarovanjem terjatev podjetje pridobi možnosti zastave terjatev iz zavarovalne pogodbe v korist finančne institucije (banke ali faktoring hiše);
  • vpliva na pogled, mnenja in zahteve revizorjev v zvezi z računovodskim evidentiranjem terjatev in oblikovanjem potrebnih popravkov terjatev,
  • prispeva k večjemu splošnemu ugledu podjetja.

 

Zato je zavarovanje terjatev pomemben pokazatelj odgovornosti vodstev podjetij do različnih deležnikov, kot so lastniki, zaposleni, upniki, država.

 

Za odgovore na vprašanja, kaj krije zavarovanje terjatev, kakšen je postopek pristopa k zavarovanju, kakšna je zavarovalnina in nekaj drugih pogostih vprašanj smo zaprosili sodelavce iz službe za zavarovanje terjatev.

 

1) Kaj krije zavarovanje terjatev?

Na voljo sta dve vrsti zavarovalnih kritij. To sta:

  • ožje kritje za primer formalne plačilne nesposobnosti oziroma trajne nesolventnosti dolžnika (stečaj, prisilna poravnava) in
  • širše kritje, ki poleg nesolventnosti vključuje tudi kritje zapadlih  neplačanih obveznosti dolžnika po določenem številu dni.

 

Zavarovanje terjatev krije torej škodo pod pogoji in na način, ki je določen z zavarovalno pogodbo, in sicer do višine limita zavarovalnega kritja do posameznega kupca, ko nastopi ena od navedenih zavarovanih nevarnosti.

 

Limit zavarovalnega kritja je ključen element zavarovalne pogodbe in predstavlja maksimalni znesek odprtih terjatev, do katerega zavarovalnica jamči za poplačilo neplačanih terjatev do posameznega dolžnika.

 

Določimo ga na podlagi obsega poslovanja, sezonskih vplivov, plačilnih rokov in zamud pri plačilih ter razpoložljivih finančnih podatkov.

 

Mogoče se je dogovoriti tudi za t. i. avtomatske limite zavarovalnega kritja, če poslujete z velikim številom manjših kupcev. V tem primeru obstaja jamstvo zavarovalnice brez njenega izrecnega soglasja k sprejemu terjatev v zavarovanje.

 

2) Kako poteka sklenitev zavarovanja blagovnih terjatev in od česa je odvisna premija?

Vprašalnik za zavarovanje blagovnih terjatev

Za pripravo ponudbe za zavarovanje terjatev izpolnite Vprašalnik za zavarovanje blagovnih terjatev. Na podlagi izpolnjenega vprašalnika pripravimo okvirno ponudbo, ki je podlaga za nadaljnje dogovore med zavarovalnico in podjetjem.

 

Finančna boniteta kupcev

Kot omenjeno je pred sklenitvijo zavarovanja treba pregledati finančno boniteto kupcev, ki so predmet zavarovanja in določiti limite zavarovalnega kritja.

 

Če gre za kupce s sedežem izven Slovenije, ta proces lahko traja od enega do dveh tednov, saj je treba pridobiti bonitetna poročila v tuji državi.

 

Ko pa so predmet zavarovanja samo terjatve do kupcev s sedežem v Sloveniji, je lahko celoten proces sklepanja zavarovalne pogodbe krajši.

 

Obseg prodaje

Cena zavarovanja oziroma premijska stopnja je odvisna od predvidenega obsega prodaje na odloženo plačilo, ki je predmet zavarovanja, kakor tudi od panoge, iz katere izhajajo zavarovančevi kupci, sedeža kupcev in neizterjanih terjatev v preteklosti.

 

Ob ugodnem škodnem rezultatu se premijske stopnje znižajo (bonus, udeležba zavarovanca na pozitivnem rezultatu).

 

3) Kakšen je proces obveščanja o odprtih terjatvah in kako poteka izplačilo zavarovalnine?

Zavarovanec mora  skladno z določili zavarovalne pogodbe obveščati zavarovalnico o zamudah plačil kupcev, ki so daljše od 60 dni po zapadlosti fakture.

 

Na osnovi analize zamud in bonitete kupca se zavarovalnica odloča o ukrepih za poplačilo obveznosti oziroma izterjave, kot so opominjanje kupca, dogovori o reprogramu ali začetek izvensodne oziroma sodne izterjave.

 

Zavarovalnica izplača zavarovalnino na osnovi pisne prijave zavarovalnega primera zavarovanca in predložitvi zahtevane dokumentacije, ko:

  • kupec postane formalno nesolventen tj. v primeru stečaja ali prisilne poravnave,
  • je od zapadlosti zadnjega neplačanega računa preteklo določeno število dni (običajno 180 dni).

 

Višina izplačane zavarovalnine je enaka znesku odobrenega limita zavarovalnega kritja do posameznega kupca, ki je zmanjšan za soudeležbo zavarovanca pri škodi.

 

Ob tem mora zavarovanec izpolniti vse obveznosti, kot jih nalaga zavarovalna pogodba.

 

4) Kako je z zavarovanjem terjatev v primeru izvoznega podjetja?

Zavarovalnica Triglav zavaruje terjatve do kupcev s sedežem v Sloveniji in v tujini.

 

Zavarovanje nudi enako zaščito, ne glede na to, kje je sedež kupca.

 

Določene posebnosti se nanašajo na razpoložljivost bonitetnih informacij pri kupcih s sedežem izven Slovenije in na same postopke izterjave terjatev glede na različne pravne sisteme in instrumente zavarovanj v posameznih državah.

 

5) Kakšna je razlika med faktoringom in zavarovanjem terjatev?

Medtem ko zavarovanje terjatev, kot pove že ime, predstavlja zavarovalni produkt, je faktoring instrument financiranja.

 

Pri faktoringu odstopnik terjatve lahko terjatev proda in prejme denar že v nekaj dneh po nastanku terjatve oziroma izdaji računa. Pri zavarovanju terjatev pa zavarovanec prejme zavarovalnino v primeru formalne nesolventnosti kupca (zaradi stečaja ali prisilne poravnave) in/ali ko je od zapadlosti zadnjega neplačanega računa pretekel t. i. čakalni rok (običajno 6 mesecev). Običajno pa tudi faktorji družbe potrebujejo zavarovanje terjatev.

 

6) Zakaj je zavarovanje terjatev bolj ugodna rešitev od sodne poravnave?

Sodni postopki so dolgotrajni, poleg tega pa obstaja tudi možnost, da si podjetje na podlagi pravnomočne sodbe ne more poplačati neplačanih terjatev, saj kupec ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. V tem primeru zavarovanje terjatev krije plačilo neplačanih terjatev.

 

Običajno pa so z izterjavo, pa naj bo sodna ali izvensodna, povezani visoki stroški; posebej do kupcev s sedežem izven Republike Slovenije. V zavarovalni pogodbi se lahko določi tudi kritje teh stroškov s strani zavarovalnice.

 

Bi želeli ponudbo za zavarovanje terjatev? Izpolnite vprašalnik in ga pošljite na terjatve-garancije@triglav.si ali na naslov Zavarovalnica Triglav, d.d., Zavarovanje terjatev, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

 

sklepanje zavarovanj, škodni primer, posel
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno podjetniško pot. Enkrat na mesec v vašem nabiralniku.