Poskrbite za varnejšo jesen življenja

Pojasnjujemo, zakaj samo s pokojnino iz obveznega zavarovanja ne bo mogoče uživati v brezskrbni starosti.

Čeprav se s prihajajočimi spremembami pokojninskega zakona kmalu tudi v Sloveniji obetajo nekoliko višje pokojnine, za mirno življenje v starosti samo pokojnina ne bo dovolj. Ne glede na to, kako se vam morda danes upokojitev zdi še daleč, začnite razmišljati o tem, kako boste ohranili svoj življenjski slog. Pojasnjujemo razloge, zakaj z dodatnim varčevanjem za pokoj ni pametno odlašati.

Slovenci s prehodom od plače na pokojnino izgubimo veliko (preveč)

V zadnjih desetletjih se razlika med plačo in pokojnino v Sloveniji povečuje: leta 1992 je povprečna pokojnina (vir podatka: ZPIZ) znašala 78 % povprečne plače, leta 2008 že manj, 67 %, leta 2018 pa le še 59 %.

 

Z reformo pokojnin se obetajo spremembe. Do leta 2025 se bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe za moške in ženske izenačil na 63,5 %. A to (še) ni zadosten razlog za zadovoljstvo.

 

Predstavljajte si, kako bi živeli, če bi imeli danes povprečno slovensko neto plačo – nekaj manj kot 1100 evrov (leta 2018 je neto plača po podatkih SURS znašala 1092,74 evra) – in bi se upokojili. Prva pokojnina, ki bi jo prejeli, če bi se upokojili po slovenskem povprečju, bi znašala manj kot 650 evrov. To pa je hkrati tudi skoraj natanko enak znesek, kot ga statistika opredeljuje kot prag revščine.

 

Pri Avstrijcih denimo povprečna pokojnina znaša 89 % povprečne plače. Po pokojninski reformi bo minimalna pokojnina v Avstriji od leta 2020 dalje znašala 1200 evrov (prej 995 evrov).

 

Pomislite: kako bi živeli le z dobro polovico plače, ki jo prejemate danes?

 

 

Pokojnina ne bo dovolj

Upokojenci med najranljivejše skupine prebivalstva ne sodijo le v Sloveniji, ampak tudi v državah, ki po prepričanju večine spadajo med uspešne in bogatejše, denimo v Nemčiji. V državi, v kateri je prag revščine določen pri 892 evrih (polovica povprečnega dohodka), ima kar 48 % upokojencev državno pokojnino, nižjo od 800 evrov.

 

V poznejšem življenjskem obdobju je vse več revežev.

 

Nemška dobrodelna organizacija Tafel skrbi za materialno ogrožene v Berlinu. Ti lahko za simbolično plačilo enega evra v prostorih organizacije naberejo hrano in si tako zagotovijo obrok, ki ga sicer ne bi mogli kupiti. Tafel skrbi povprečno za okrog 50.000 prebivalcev, od tega jih je skoraj tretjina upokojencev.

 

Podobni podatki prihajajo tudi iz drugih mest in organizacij pri nas in v tujini. Ljudske kuhinje, v katerih ponujajo brezplačne tople obroke in so jih v preteklosti najpogosteje obiskovali brezdomci ali osebe brez zaposlitve z dna družbene lestvice, vse večkrat obiskujejo tudi upokojenci, ki so bili prej vajeni vsaj približno kakovostnega življenja. Rdeči križ in Karitas ter podobne organizacije v Sloveniji s hrano ali finančnimi donacijami za plačilo najnujnejših obveznosti pomagajo vse več upokojencem. Samo pri Slovenski karitas je v programe vključenih okrog 50.000 starejših.

 

Po štirih desetletjih dela bi si v pokoju vsi zaslužili spodobno jesen življenja, a denarja za to mnogi nimajo. Leta brez varčevanj in zavarovanj za prihodnost ter zanašanje le na zagotovljeno pokojnino so samo še poglobili njihovo stisko.

 

Upokojenci ob brezposelnih in prejemnikih socialne pomoči po socialnem položaju sodijo med najranljivejše skupine.

 

 

Življenjski stroški so in bodo visoki

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji – po podatkih SURS (2018) ga sestavlja 2,46 osebe – v enem letu za življenjske potrebščine porabi 19.560 evrov, skupaj (če prištejemo še druge izdatke, kot so prenove, večja dela ...) pa 21.360 evrov.

 

Povprečno gospodinjstvo torej mesečno porabi 1780 evrov. Če ta znesek delimo z 2,46 osebe (in pri tem ne delamo razlik, koliko na primer porabi odrasla oseba ali otrok), ena oseba povprečno porabi 724 evrov, par pa 1448 evrov.

 

Če bi prejemali povprečno neto starostno pokojnino (zaokroženo na 640 evrov) in bi v pokoju živeli s partnerjem ter bi želeli ohraniti porabo, ki ste je vajeni, bi vam vsak mesec za povprečno porabo v gospodinjstvu zmanjkalo 168 evrov.

 

Letno bi ta primanjkljaj znašal že več kot 2000 evrov.

 

 

Bo pokojnina dovolj vsaj za bivanje v domu za starejše občane? Ni nujno.

Tudi če se na poznejša leta preselite v dom za starejše, to ni poceni. Cena bivanja v domu starejših občanov lahko doseže, pogosto pa tudi preseže znesek pokojnine. V Radovljici osnovna oskrba stane od okoli 540 evrov naprej, v Ljubljani pa v enem javnih domov mesečno stane najmanj okoli 600 evrov. Če starostnik potrebuje tudi stalno nego, nadzor in varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, se znesek poveča še za polovico in zlahka preseže 900 evrov.*

 

 

Jasno je, da je glede na višino pokojnin, demografske trende v starajoči se Sloveniji in izkušnje od drugod smiselno pravočasno začeti razmišljati o finančni varnosti v starosti.

 

Zato je čas za ukrepanje zdaj. Preverite, koliko denarja bi imeli na voljo v pokoju, če se danes odločite za Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: naredite svoj izračun.

 

Naložbenik, osebne finance, življenjsko zavarovanje, varčevanje, pokojnina
Preberite tudi