Boste v starosti preskrbljeni?

Finančna vrzel med plačo in pokojnino se bo večala, zato je varčevanje za dodatno pokojnino nujno.

Pokojninski sistem, ki ga je v Nemčiji leta 1889 osnoval knez Otto von Bismarck, za današnje razmere ni več optimalen. Tega se zaveda vse več ljudi, ki varčujejo za dodatno starostno pokojnino. Drugi še vedno dvomijo o smiselnosti in varnosti takšnega varčevanja. Kakšna prihodnost čaka prve in druge? In ali vas čaka preskrbljena starost?

Konec 19. stoletja je bilo v Nemčiji razmerje med upokojenci in zaposlenimi 1 : 22, v Sloveniji je danes na enega upokojenega le še 1,3 zaposlenega. Zato nastaja vse večja vrzel med višino plače in pričakovano pokojnino. Kako poskrbeti, da boste tudi v starosti imeli dovolj finančnih sredstev? Kdaj začeti razmišljati o varčevanju za starost? In ali je takšno varčevanje sploh smotrno in varno? Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja.

 

Zakaj bi varčevali za dodatno starostno pokojnino?

Med višino dohodkov zadnjih let pred upokojitvijo in višino pokojnine je vse večja razlika. Ta primanjkljaj lahko zapolni le varčevanje.

 

Obvezno pokojninsko zavarovanje (I. steber) deluje po načelu medgeneracijske izmenjave oziroma sprotnega financiranja. Trenutno delovno aktivno prebivalstvo s svojimi prispevki zagotavlja pokojnine upokojenim, del razlike pa se pokriva iz državnega proračuna.

 

Za dostojno življenje po upokojitvi naj bi po priporočilih OECD pokojnina morala znašati vsaj 70 % dohodkov pred upokojitvijo.

 

Zaradi podaljševanja življenjske dobe in manjše rodnosti je starejših vse več. Posledica brezposelnosti in vse več nestalnih oblik zaposlitve pa je, da je razmerje med zaposlenimi in upokojenci upadlo na raven, ki močno obremenjuje pokojninsko blagajno. Zato se pogoji za upokojitev zaostrujejo, odmerni odstotki za izračun pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja pa so se do sedaj z vsako pokojninsko reformo znižali.

 

Delati bo treba vse dlje za vse manjšo pokojnino.

 

V letu 2019 je bil odmerni odstotek za izračun pokojnine za moške samo 57,25 % pokojninske osnove (po reformi se bo s prihodnjim letom sicer postopoma začel zviševati in se bo leta 2025 izenačil z ženskim na 63,5 %) in za ženske 63,5 %, torej povprečno le 58,5 % plače. Osnova je izračunana kot povprečje mesečnih neto plač člana v najugodnejšem obdobju zaporednih 24 let. Če ste torej v tem obdobju zaslužili 1000 evrov neto, bi po trenutnem odmernem odstotku prejeli le 580,5 evra osnovne pokojnine.

 

Odmerni odstotek si lahko tudi povišate. Za vsako leto polne zaposlitve po izpolnitvi pogojev za upokojitev se ta poviša za 4 %, največ pa za 12 %. A finančna vrzel med plačo in pokojnino nastane tudi v tem primeru.

 

Omejen pa je tudi najvišji možen znesek pokojnine, in to ne glede na dohodke v času zaposlitve. Najvišja pokojninska osnova je namreč enaka štirikratniku najnižje pokojninske osnove. Leta 2018 je bilo za 40 let pokojninske dobe mogoče prejeti največ 2132 evrov pokojnine za ženske in 1922 evrov za moške.

 

Razlika med plačo in pokojninsko osnovo je pri posameznikih z nadpovprečnimi dohodki še večja kot pri posameznikih s povprečnimi ali podpovprečnimi dohodki.

 

Vrzel med plačo in pokojnino tako nastane ne glede na dohodke. Zato se splača razmisliti o svojih možnostih varčevanja. Kakšne pa so te možnosti? Preverite v nadaljevanju.

 

Kako naj varčujem za preskrbljeno starost?

Osnovna oblika varčevanja za starost je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju PDPZ). Namenjeno je vsem, ki bi si želeli zagotoviti dodatno starostno pokojnino in s tem zapolniti finančno vrzel, ki nastane ob upokojitvi.

 

Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje spada med davčne olajšave.

 

Zavarovanje lahko sklenete, če ste vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje oziroma izkoriščate pravice iz njega. Smiselno je, da v PDPZ vplačujete do najvišje davčne olajšave, morebiten preostanek pa usmerite v druge oblike varčevanja, kot so denimo življenjska zavarovanja in bančna varčevanja ter naložbe v sklade in nepremičnine.

 

Kako lahko z varčevanjem uveljavljam davčno olajšavo?

Znesek davčne olajšave za premije PDPZ, vplačane v koledarskem letu, lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844 % bruto plače zavarovanca, vendar ne več kot 2819,09 evra letno (za leto 2019). Znesek se spreminja s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji.

 

Kdo uveljavlja olajšavo, je odvisno od vrste sklenjenega zavarovanja. Sklenete namreč lahko individualno PDPZ ali pa vas delodajalec vključi v kolektivno zavarovanje.

 

Če vas v zavarovanje vključi delodajalec, ta v celoti ali delno plačuje premijo, razliko do najvišje davčne olajšave pa lahko plačujete sami.

 

Če vplačujeta oba, torej vi in vaš delodajalec, se pri določitvi najvišje premije, za katero se prizna davčna olajšava, upošteva vsota vseh vplačanih premij. Kadar skupni znesek premije, ki jo plačujeta, presega najvišjo premijo, za katero se prizna davčna olajšava, ima prednost pri uveljavljanju olajšave delodajalec.

 

Vi lahko uveljavljate davčno olajšavo le za razliko med najvišjo premijo in premijo, ki jo je plačal vaš delodajalec, torej za del, ki ste ga plačali sami. V to obliko zavarovanja se lahko vključite tudi v primeru, ko opravljate pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.

 

O individualnem pokojninskem načrtu pa govorimo, kadar se vključite v zavarovanje neodvisno od delodajalca in premijo v celoti plačujete sami. V tem primeru tudi olajšavo v celoti uveljavljate sami.

 

Kaj se zgodi z mojimi prihranki, če sem vključen v kolektivni PDPZ in zamenjam službo?

Če novi delodajalec financira pokojninski načrt pri istem ali drugem izvajalcu dodatnega pokojninskega zavarovanja, se lahko odločite za prenos sredstev v drug pokojninski načrt ali za zadržanje sredstev do upokojitve.

 

Vsa sredstva, ki so zbrana na vašem osebnem računu, so ne glede na zamenjavo službe vaša last.

 

Prenos sredstev med pokojninskimi načrti ni obdavčen, izvajalec, od katerega se prenašajo sredstva, pa lahko zaračuna stroške prenosa v višini 15 evrov.

 

Prenos sredstev iz kolektivnega v individualni pokojninski načrt po trenutno veljavni zakonodaji ni dovoljen. Če novi delodajalec ne financira pokojninskega načrta, se sredstva zadržijo na vašem računu, dokler ne izpolnite pogojev za uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine ali predčasne dodatne starostne pokojnine.

 

Če vaš novi delodajalec začne financirati pokojninski načrt ali se v nadaljevanju zaposlite pri delodajalcu, ki ga financira, se lahko za prenos sredstev v nov pokojninski načrt odločite takrat.

 

Ali je vseeno, za katerega izvajalca PDPZ se odločim?

Pri odločitvi, komu boste zaupali svoja sredstva, je vselej smiseln tehten razmislek.

 

Če se v PDPZ vključite prek delodajalca, se lahko vključite le v tistega, ki ga financira delodajalec. Posamezen delodajalec lahko financira pokojninske načrte več izvajalcev hkrati.

 

Če se v PDPZ vključite individualno, svetujemo, da pred tako pomembno odločitvijo skrbno preučite:

  • uspešnost izvajalčevega upravljanja sredstev,
  • varnost, ki jo zagotavlja izvajalec (finančna moč, bonitetna ocena),
  • izvajalčeve izkušnje na tem področju in
  • stroške zavarovanja.

 

Kako varna so privarčevana sredstva?

Varčevanje v II. stebru (dodatno pokojninsko zavarovanje), ki je dopolnitev pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja (I. steber), je izjemno pomembno.

 

Varčevanje za dodatno pokojnino je močno zakonsko regulirano in nadzorovano. Tako je zagotovljena varnost varčevalcev in vložkov.

 

Izvajalec pokojninskega načrta sredstva iz naslova PDPZ upravlja v pokojninskem skladu, ki je oblikovan kot t. i. kritni sklad. To je premoženje, ki je ločeno od drugega premoženja in je namenjeno izključno pokrivanju prihodnjih obveznosti iz naslova dodatnih pokojninskih zavarovanj.

 

Ali se lahko zgodi, da je znesek privarčevanih sredstev nižji od vsote vplačil?

Odvisno od tega, za katero naložbeno politiko – drzno, zmerno ali zajamčeno – se odločite.

 

Pri naložbeni politiki življenjskega cikla se naložbe med varčevanjem prilagajajo vaši starosti. Na začetku varčevanja to pomeni večja tveganja, zaradi katerih je vrednost privarčevanih sredstev v nekem trenutku lahko nižja od vplačil. A hkrati to pomeni tudi potencialno večje donose in s tem višjo končno rento.

 

Bolj tvegane naložbe dolgoročno prinašajo večje donose in lahko omogočajo višje pokojninske rente. Lahko pa se odločite za manj tvegane naložbe z zajamčenim donosom.

 

Naložbena politika življenjskega cikla se nato proti koncu varčevanja umirja, s tem pa se zmanjšuje tudi tveganje.

 

Z informativnim izračunom preverite višino rente, ki jo lahko pričakujete ob različno tveganih načinih varčevanja.

 

Če ne želite prevzemati naložbenih tveganj in raje uberete konzervativnejši način varčevanja, lahko vso dobo varčevanja sredstva nalagate v sklad z zajamčenim donosom. Pri tem je donosnost zajamčena v višini 125 % zakonsko določene minimalne zajamčene donosnosti. Ta je za leto 2019 0,03 % mesečno oziroma 0,42 % letno. Z izbiro zajamčene donosnosti omejite možne izgube.

 

Donosnost posameznih kritnih skladov najbolje ponazarja prikazani primer na grafu v nadaljevanju. Predpostavljamo, da so imele osebe januarja 2016 na računu PDPZ 20.000,00 evrov, nato pa se je ena oseba odločila za prenos v kritni sklad Triglav PDPZ – drzni, druga v Triglav PDPZ – zmerni, tretja pa je sredstva pustila v kritnem skladu Triglav PDPZ – zajamčeni in vanj tudi naprej redno vplačevala. Vse tri osebe so še naprej mesečno vplačevale 100 evrov.

 

 

V kritnem skladu Triglav PDPZ – zajamčeni je vrednost enote premoženja v obdobju od začetka leta 2016 do konca oktobra 2019 narasla za 6,53 %, v kritnem skladu Triglav PDPZ – zmerni pa kar za 26,09 %. Še donosnejši je bil kritni sklad Triglav PDPZ – drzni, saj se je začetna vrednost premoženja v opazovanem obdobju zvišala za 47,81 %.

 

Pripravili smo še primer izračuna mesečne rente, ki bi jo ob upokojitvi prejemala oseba, za katero predpostavljamo, da je danes stara 40 let, v PDPZ pa vplačuje že 15 let. Do leta 2018 je vplačevala v sklad z zajamčenim donosom, nato pa se je odločila za vlaganje po sistemu naložbene politike življenjskega cikla. Mesečno je vplačevala 100 evrov.

 

Do danes se je na njenem osebnem računu PDPZ nabralo 23.400 evrov.

 

 

Pri izračunu smo upoštevali naslednje donosnosti:

  • 6 % pri kritnem skladu Triglav PDPZ – drzni,
  • 4 % pri kritnem skladu Triglav PDPZ – zmerni in
  • 1,5 % pri kritnem skladu Triglav PDPZ – zajamčeni.
Izračuni so narejeni za doživljenjsko rento brez zajamčenega obdobja izplačevanja.

 

Kdaj lahko zahtevam izplačilo privarčevanih sredstev?

Pravico do izplačila privarčevanih sredstev za dodatno starostno pokojnino pridobite, ko se upokojite. Predčasno lahko pravico do izplačila pridobite, ko niste več vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje in dopolnite 53 let, denimo v primeru brezposelnosti.

 

Privarčevana sredstva se načeloma vedno izplačujejo v obliki doživljenjske mesečne rente. V nekaterih primerih je mogoče tudi enkratno izplačilo privarčevanih sredstev oziroma odkupne vrednosti zavarovanja, in sicer:

  • iz individualnega pokojninskega načrta,
  • iz sredstev kolektivnega pokojninskega načrta, ki so bila vplačana do 31. 12. 2012,
  • iz sredstev kolektivnega pokojninskega načrta, ki ste jih vplačali sami (individualno vplačilo v kolektivno zavarovanje),
  • če imate ob upokojitvi na osebnem računu iz naslova PDPZ manj kot 5000 evrov privarčevanih sredstev.

 

Ali moram za izplačana sredstva plačati dohodnino?

Da, vendar se akontacija dohodnine v višini 25 % obračuna le od polovice zneska rente. Akontacija dohodnine se obračuna mesečno, a le če je znesek akontacije višji od 20 evrov, torej če je dodatna starostna pokojnina višja od 160 evrov. Polovica izplačane pokojnine v enem letu gre v osnovo za obračun dohodnine in je obdavčena glede na skupno višino letnih prihodkov zavarovanca po lestvici.

 

Enkratno izplačilo rente lahko pomeni preskok v višji dohodninski razred in s tem višjo akontacijo dohodnine. Zato je bolj smiselno mesečno izplačevanje.

 

V primeru enkratnega izplačila se akontacija dohodnine obračuna od celotnega zneska. V letu, v katerem je znesek izplačan, ta bistveno poveča vašo davčno osnovo, od katere se obračuna dohodnina. Tako obstaja velika verjetnost, da boste preskočili v višji davčni razred in v letu izplačila plačali od 27 % pa vse do 50 % dohodnine. Tako po nepotrebnem izgubite del svojih prihrankov, ki bi morali biti namenjeni obdobju po upokojitvi. Plačate pa tudi visoke davke, ki močno znižajo izplačani znesek.

 

Kaj se zgodi z mojimi prihranki, če umrem, preden pridobim pravico do izplačevanja rente?

V tem primeru se upravičencu oz. upravičencem, ki ste jih določili ob vključitvi v zavarovanje, izplača odkupna vrednost zavarovanja. Če upravičencev niste določili, se odkupna vrednost izplača dedičem.

 

Vplačana sredstva ob vaši smrti prejme vaš dedič ali upravičenec, ki ste ga določili. Višina izplačanih sredstev je odvisna od pokojninskega načrta.

 

Pri kolektivnem pokojninskem načrtu z oznako PN-ZT-05 in individualnem pokojninskem načrtu z oznako PN-ZT-06 se poleg odkupne vrednosti zavarovanja upravičencu oz. upravičencem do dodatne družinske pokojnine izplača še zavarovalnina kot dodatna družinska pokojnina v višini 20 % vrednosti sredstev, zbranih na osebnem računu. Izplačuje se v obliki doživljenjske ali začasne rente. Če sredstva ne presegajo 5000 evrov, se lahko izplačajo v enkratnem znesku. Če umrete zaradi nezgode, se pri omenjenih pokojninskih načrtih upravičencu oz. upravičencem do dodatne družinske pokojnine dodatno izplača še zavarovalnina v višini 100 % vrednosti sredstev, zbranih na vašem osebnem računu.

 

Kaj se zgodi z mojimi prihranki, če umrem, preden se konča izplačevanje rente?

Pokojninske rente so praviloma dosmrtne, torej se z vašo smrtjo prenehajo izplačevati. Lahko pa izberete pokojninsko rento z zajamčeno dobo izplačevanja. Tako v primeru vaše smrti do konca zajamčenega obdobja rento prejema upravičenec, ki ste ga določili ob sklenitvi zavarovanja, oziroma dediči, če upravičenec ni določen. Izbira tovrstne rente je zato vsekakor smiselna.

 

Razlika med višino rente, ki ima zajamčeno dobo izplačevanja, in višino tiste, ki jo prejemate le do svoje smrti, je minimalna.

 

Naložbenik, varčevanje, pokojnina, družina, pokojninsko zavarovanje
Preberite tudi