Življenje navdihnjeno s športom

S športom do življenjskih spoznanj

Vrhunski šport je povzetek življenja v malem. Začetek, vrhunec, konec. Vmes vzponi in padci.

Vrhunski športniki se v karieri srečajo s celo paleto čustev, od upanja, vzhičenja, sreče do žalosti, jeze in razočaranja.

Napredek gradijo na spoznanjih, da telo ni večno, da se je po neuspehu treba pobrati, da je za vrhunske uspehe pomembno, da se v življenju počutijo varno, in da vrhunskih rezultatov ne more biti brez skrbnega načrtovanja, tudi financ.

Športna plezalka Janja Garnbret, deskar na snegu Žan Košir in kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer so se odločili, da bodo življenje posvetili vrhunskemu športu.

Kdo je vzor najboljši na svetu?

Janja je stara šele 22 let, vendar kljub mladosti že vrsto let kraljuje v športnem plezanju. Je evropska prvakinja, svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala. Zase pravi, da je perfekcionistka. Njen največji izziv je premagati samo sebe, z vsakim dnem želi biti boljša, kot je bila dan prej.

»Včasih sta bili moji vzornici Mina Markovič in Maja Vidmar. Preučevala sem vsak njun gib. Danes so moj vzor vsi vrhunski športniki, ki so z dušo in srcem predani tistemu, s čimer se ukvarjajo,« nam je zaupala.

Vsako napako je mogoče popraviti

Zaveda se, da ni tipično dekle. Njeno življenje je posvečeno športu in trdim treningom. Pot, po kateri hodi, je izbrala zavestno in odločitve ne obžaluje. »Če bi se odločila za študij, bi delala vse nekako napol. Tako pa sem osredotočena le na tisto, česar si zares želim.« Trenutno živi življenje, kakršno si je zaželela. »Tako živo, kot se počutim zdaj, se nisem še nikoli,« razloži z nasmehom.

Karierna pot športnika nikoli ne vodi le navzgor. Vedno so na poti ovire, vzponi in padci.

Ko je najtežje, je dobro vedeti, da se lahko zaneseš na ljudi okoli sebe. »Obkroža me majhen krog ljudi, na katere se lahko vedno zanesem,« pove.

Polna mladostnega optimizma se ne obremenjuje zaradi napak, ki se ji morda primerijo. Prizna, da jo je pred leti, ko je začela nabirati dragocene izkušnje, že malenkostni spodrsljaj lahko spravil iz tira, danes pa se na napakah uči.

Del denarja za prihodnost

Pozitiven odnos do življenja, sprejemanje napak, popolna usmerjenost k uresničevanju ciljev so mogoči le, ko se človek počuti varno in nima eksistencialnih težav. »Brez pokroviteljev, kot je Zavarovalnica Triglav, ne bi mogla dosegati uspehov, kakršne dosegam. Pokrovitelji so velik in izredno pomemben del mojega življenja in moje športne kariere.«

Denar, ki ga prejme, investira v svoj športni razvoj, del ga kot vsak mlad človek porabi za zadovoljitev vsakdanjih želja, del odgovorno naloži za prihodnost.

V široki paleti življenjskih zavarovanj je našla takšno, ki ustreza njenim potrebam in ji omogoča tako zavarovanje kakor nalaganje privarčevanih sredstev.

V svoji mladosti se s prihodnostjo ne obremenjuje preveč. Neposredni cilji so povezani s športom. »Razmišljam o naslednji olimpijadi, pa še o eni po tej, potem pa bo morda sledil razmislek o tem, kam me bo vodilo nadaljnje življenje.«

Čez trnje do zvezd

Žan Košir je s tremi osvojenimi kristalnimi globusi in olimpijsko medaljo naš najboljši deskar na snegu. Še preden pa je zares lahko pokazal svoj talent in sposobnosti, je spoznal, da je telo krhko in življenje nepredvidljivo.

Spoprijeti se je moral z neprijetno poškodbo hrbta, ki bi lahko ustavila njegovo kariero.

Kljub temu se je uvrstil v reprezentanco, ki je zastopala našo državo na olimpijskih igrah v Vancouvru. Tam je s šestim mestom sicer dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v svoji disciplini, vendar je po vrnitvi domov popolnoma izčrpan razmišljal celo o tem, da bi opustil šport, ki mu je do takrat posvetil več kot desetletje.

Njegov trud pa je k sreči podprla Zavarovalnica Triglav. Postavljen je bil temelj za nadaljnje delo in začela se je zgodba o uspehu, ki še vedno traja. »Če ne bi bilo tega sodelovanja, bi kariero verjetno že zaključil,« o prelomnem življenjskem trenutku pove simpatični Tržičan.

Odgovoren za družino

Žan pravi, da je do tridesetega leta živel kot najstnik. Nato pa je prišla družina in s sinom Ažbetom tudi spoznanje, da je odgovoren še za kaj več kot za dobre rezultate v deskanju na snegu. Trenutno si z družino ustvarjajo skupen dom.

Mlada družina skupaj preživlja čim več časa. Predvsem tam, kjer se tudi Žan počuti najbolje. »V naravi vedno najdem navdih, motivacijo in energijo, predvsem takrat, ko mi ne gre najbolje,« pojasni deskar.

O koncu kariere še ne razmišlja. V vitrini mu namreč še manjka najbolj želeno zlato olimpijsko odličje.

Treba je trdo delati

Veslanje na divjih vodah je bilo Hrastničanu Petru Kauzerju položeno v zibko. Vsaj tako trdi sam. Z veslanjem se je ukvarjal že njegov oče, sam se je v čoln usedel s šestimi leti in drugo je zgodovina. Zgodovina uspehov, tudi kakšnega neuspeha, veselja, frustracij ter v zadnjih letih preizkušanja in premikanja lastnih meja.

Kot pravi Peter, ki je kariero začel leta 1990, vztraja iz radovednosti, ker ga zanima, kaj vse še lahko doseže, in zaradi občutka, da še ni pokazal vsega, kar zmore. Pred njim je še četrta olimpijada, na kateri mu bodo v veliko pomoč bogate izkušnje. Te so ga naučile, da je v športu treba biti prizemljen, se ne prepustiti evforiji in predvsem trdo delati.

Cilji, ki si jih je zadal, niso več povezani z medaljami in nagradami. »Želim si doseči popolno vožnjo. Vem, da je to neizvedljivo, a rad bi se približal temu idealu, kar se le da.«

Denar v nogavici in očetovi nasveti

Že od samega začetka mu ob strani stoji oče. Tako z znanjem kot z življenjskimi nasveti.

Glede finančnih nasvetov pa se Peter raje zanese na strokovnjake.

»Če bi se pri financah zanašal na očetove nasvete, bi bil moj denar verjetno spravljen v nogavicah,« je hudomušen Peter.

Vesel je, da mu po zaslugi dobrih rezultatov in pokroviteljev ni treba skrbeti za eksistenco. »Zdaj ko imam hčerko, mi veliko pomeni finančna varnost. Ni se mi treba obremenjevati z vprašanjem, ali bomo preživeli. Tudi v času koronakrize grem lahko mirno spat in se mirno zbudim.«

Mir v krogu družine

Rojstvo hčere mu je spremenilo življenje. Ko jo je prvič držal v rokah, je zajokal kot otrok. Prihod novega družinskega člana je tudi v njegovo življenje prinesel velike spremembe.

Danes svoj mir vedno znova najde v krogu družine.

»Najbolj vesel in umirjen sem, ko se po treningu, pripravah ali tekmi vrnem domov in smo skupaj s hčerko, ženo in hišnimi ljubljenčki.« Kot odgovoren oče se trudi na hčer prenesti vrednote, ki jih spoštuje tudi sam: »Približati ji želim miselnost, da smo vsi enaki, da je soljudi treba spoštovati, in jo poučiti, naj ne dela drugim tistega, česar ne želi, da bi bilo storjeno njej. Če spoštujemo drug drugega, bo svet veliko lepši.«

Življenje je lepo

Janja, Žan in Peter so življenje posvetili športu. V njem uživajo in se iz njega učijo. Veselijo se uspehov in se kalijo z neuspehi. Poskrbeli so za varnost in se obkrožili z ljudmi, ki jim zaupajo in jih cenijo. Živijo v prepričanju, da je življenje lepo. In da ga je vredno zavarovati.