Seveda pa imajo tudi slabe strani, še posebej, če pride do zlorab, kot so kraja identitete, izpostavljenost neprimerni vsebini, seksting, spletno nadlegovanje in zaradi tega občutek izključenosti iz družbe. Tu je še pretirana uporaba, ki vodi v odvisnost in odtegnitveno depresijo.

Ne glede na priložnosti in nevarnosti je neizpodbitno, da otrok pred družbenimi mediji ne moremo izolirati. Zato je bolje, da jih naučimo varne in odgovorne rabe. Kako?

1. Najprej se morate sami ustrezno poučiti  o različnih družbenih omrežjih, ki jih uporablja vaš otrok, in spoznati, kaj vse omogočajo. Dokler otrok ni polnoleten, ste kot starši namreč odgovorni tudi za njegova dejanja na spletu. Večina družbenih omrežij ima starostno omejitev nad 13 let, nekatera nad 18, obstajajo pa tudi družbena omrežja namenjena mlajšim otrokom (Club Penguin, Snapkidz). Dobra začetna točka, ki ima veliko uporabnih informacij, so spletne strani Centra za varnejši internet – safe.si.

    

2. Z otrokom se pogovarjajte o družbenih omrežjih, saj številni ne razumejo dobro možnih posledic uporabe. Pozabijo lahko, kako enostavno dostopni so njihovi osebni podatki in komu vse so vidni. Ob oblikovanju profila je dobro vpisati čim manj osebnih podatkov, zasebnost nastaviti tako, da objave vidijo samo prijatelji, za prijatelje pa potrditi ljudi, ki jih poznamo tudi v živo.

    

3. Zavedajte se, da vas vaš otrok pri uporabi družbenih omrežij opazuje, tako kot boste vi njega. Že sedaj je zelo pomemben vaš zgled. Kako pogosto uporabljajte mobilni telefon pri kosilu, medtem, ko se pogovarjate z otrokom, ali celo, ko vozite? Kaj objavljate na družabnih omrežjih? Predvsem pri objavi fotografij lastnih otrok se je v zadnjem času pokazala nujna potreba po previdnosti.

    

   Kako pogosto sami uporabljate mobilni telefon pri kosilu, medtem, ko se pogovarjate z otrokom, ali celo, ko vozite?

    

4. Slika pove več kot tisoč besed, zato je tako vabljivo objavljati slike na družbenih omrežjih. Nujno je, da otrok ve, da ob objavi fotografije posreduje tudi informacije, ki jih morda ne bi želel deliti, na primer o lokaciji, ali pa so na sliki osebe, ki niso dale soglasja k objavi. Pogovorite se, kakšne fotografije so sprejemljive in kakšne niso namenjene javni objavi. Otroka seznanite tudi o nevarnosti sekstinga. Seksting (ang. sexting) pomeni pošiljanje golih fotografij prek SMS-/MMS- sporočil. Več o tem si lahko preberete tukaj.

    

5. Če ne želite, da otrok nenadzorovano ali preveč uporablja družbena omrežja, je v primeru mlajših otrok najbolje, da je na splet mogoče dostopati z računalnika, ki je v dnevnem prostoru, dogovorite pa se tudi, kdaj in koliko lahko uporablja mobilni telefon: npr. po opravljenih šolskih obveznostih, ali določite uro. Pomembno pa je tudi, da se sami držite tovrstnih dogovorov in niste neprestano na svojem pametnem telefonu.

    

   Na voljo imate tudi številne programe za nadzorovanje interneta in mobilnega telefona, ki pa so različno učinkoviti. Strokovnjaki svetujejo, da naj pravila ne bodo prestroga. Poskušajte najti srednjo pot, kjer bo vaš otrok vedel, da mu zaupate, da se bo dobro odločal in mu ne bo treba stvari skrivati pred vami.

    

6. Otroci morajo natančno vedeti, kaj je na spletu sprejemljivo in kaj ne. Naučite jih prijaviti zlorabo ali neprimerno vsebino, blokirati osebo ali izbrisati profil. Tako staršem kot mladim so na voljo različne možnosti, kot sta Spletno oko (Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu) in E-TOM (Svetovanje mladim pri spletnih težavah).