Zdravje
Akutno vnetje slepiča
FEBRUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 18. 03. 2026 ob 14:55:28
Vnetje slepiča je najpogostejši vzrok za akutno bolečino v trebuhu in zahteva kirurško zdravljenje. Ocenjuje se, da prizadene približno 5 % populacije. Najpogosteje se pojavlja med 10. in 30. letom starosti, a je možen v vseh življenskih obodobjih. Pri mlajših od dveh let je redek.
Kazalo vsebine
- Kaj je slepič in kakšna je njegova vloga?
- Kje je slepič?
- Zakaj se slepič vname?
- Kakšni so znaki vnetega slepiča?
- Kako se vnetje slepiča diagnosticira?
- Možni zapleti pri vnetju slepiča
- Kirurško zdravljenje
Kaj je slepič in kakšna je njegova vloga?
Slepič je črvu podoben (lat. appendix vermiformis), nekaj milimetrov širok, votel in zakrnel izrastek dolžine cca 4 do 10 cm, ki izrašča iz slepega črevesa (cekuma). Cekum se stika s končnim delom tankega in tvori začetni del debelega črevesa.
Večina raziskav meni, da njegova vloga pri človeku od rojstva naprej ni pomembna. Morda ima vlogo v razvoju zarodka. Nekatere ugotovitve kažejo, da pri odraslem sodeluje v imunskem odzivu, ker je prepreden z limfatičnim tkivom.
Kje je slepič?
Lega slepiča je največkrat v trebušni votlini desno spodaj, lahko pa se boči v malo medenico ali proti zadnji trebušni steni.
Zakaj se slepič vname?
Natančni sprožilci vnetja niso jasni, najverjetneje pa se pojavi, ko svetlino zaprejo trši drobni delčki blata ali pa se pomnoži limfatično tkivo slepiča ob vnetjih (sistemska vnetja, kot je kolitis idr.) do te mere, da slepič oteče in se vname. Redko so poročali o neprebavljenih semenih ali oreščkih, ki se zataknejo v predelu vhoda v slepič.
Družinska nagnjenost oziroma določena genetska stanja morda vplivajo na vnetje.
Napor, dehidracija bi bili lahko dejavniki tveganja za nastanek zmanjšane prekrvljenosti črevesja, ki vodi tudi v vnetje slepiča.
Ali se vnetje slepiča lahko prepreči?
Vnetje slepiča se pojavi nenadoma in metod, ki bi preprečile njegovo vnetje, ni. Čeprav vnetje slepiča ni neposredno povezano s prehrano in ni posebne diete, s katero bi ga lahko preprečili, pa se pri preprečevanju črevesnih vnetij ugotavlja koristnost vlaknin, ki spodbujajo dobro prebavo.
Kakšni so znaki vnetega slepiča?
Klinična slika je lahko tipična ali netipična.
Bolečina se največkrat začne okrog popka in se tipično razširi na spodnji desni del trebuha. Je intenzivna in se hitro razvija. Največkrat je prisotna vročina. Pojavijo se slabost, bruhanje, izguba teka. Trebuh postaja vse bolj napet, boleč, pojavi se zaprtost. Če je ob tem vzdraženo živčevje v predelu sečil, je uriniranje pogostejše.
Vnetje slepiča lahko poteka tudi netipično. Na primer, če je bolečina manjša in so bolj izraženi bruhanje, slabost, driska in vročina, je videti podobno kot gastrointestinalna viroza.
Zelo redko je vnetje slepiča kronično in ga je težje odkriti. Če se pojavlja kot dolgotrajna bolečina bolečina v trebuhu desno spodaj, je treba pomisliti na kronično obliko vnetja. Kronično vnetje lahko preide v akutno vnetje.
Kako se vnetje slepiča diagnosticira?
Poleg anamneze (kaj pacient pove) je potreben klinični pregled in druge preiskave oziroma diagnostika. Zdravnik pri pregledu ugotavlja občutljivost trebušne stene:
- McBurneyjev znak: gre za najbolj tipično točko bolečnosti pri vnetju slepiča, ki je na prvi tretjini razdalje med sprednjim zgornjim robom črevnice in popkom.
- Blumbergov znak: pritisk in nato nenaden odmik roke ob popku levo povzroči ostro bolečino na desni strani.
- Rowsingov znak: pri pritisku na spodnji levi kvadrant trebušne stene se pojavi bolečina v McBurneyjevi točki.
- Obturatorjev znak: pri skrčenju in rotaciji stegna navzven se pojavi bolečina v trebuhu.
- Psoasov znak: če bolnik dvigne iztegnjeno nogo in jo skrči proti uporu (preiskovalec njegov gib z roko zavira), se pojavi bolečina v trebuhu.
- Dunphyjev znak: bolečina v trebuhu se pojavi, ko bolnik zakašlja.
Nobeden od zgornjih znakov ni nujno pokazatelj vnetja slepiča, saj so podobno videti tudi druga bolezenska stanja v trebušni in medenični votlini (vnetja v področju rodil, sečil in drugih predelov prebavil, npr. endometrioza, vnetje trebušne slinavke, virusna vnetja prebavil itd.).
Včasih je že ob kliničnem pregledu postavljen sum na vnetje slepiča, v pomoč so dodatne preiskave. V krvi so običajno vidni visoki pokazatelji vnetja (levkociti, C-reaktivni protein), v slikovni diagnostiki se uporabljajo ultrazvok, rentgen in MR. Kljub vsemu je možno, da nam omenjene preiskave ne dajo dokončnega odgovora in kirurg šele ob odprtju trebuha ugotovi dejansko stanje.
Možni zapleti pri vnetju slepiča
Zaradi otekline slepiča je motena oskrba tkiva s krvjo (ishemija), kar še poveča vnetje. Sčasoma tkiva začnejo razpadati (nekroza). Okužba se lahko širi skozi vso steno slepiča (gangrena), ki se raztrga ali razpoči (perforacija) in se vnetje razlije v trebušno votlino (peritonitis). Gnoj se lahko zameji v žep (absces) ali se postopno širi v okolno tkivo (flegmona). Če pa se razširi v krvni obtok, povzroči sepso in septični šok, ki je lahko usoden. Vnetje slepiča je v krajih, kjer ni dostopa do kirurške oskrbe, življensko ogrožujoče stanje.
Kirurško zdravljenje
Ker ima nezdravljeno vnetje resne zaplete, se vnet slepič rešuje kirurško. Sočasno se predpišejo antibiotiki. Izredno redko so dovolj le zdravila.Odstranitev slepiča (apendektomija) se načrtuje čim prej, običajno v 24 urah. Poseg se lahko opravi z minimalnimi rezi (laparoskopsko), v primeru zapletov pa se izvede t. i. odprta operacija, pri čemer je treba trebušno steno sprati in razkužiti s sterilno raztopino.
Okrevanje po operaciji slepiča
Po nezapleteni laparoskopski operaciji gre bolnik največkrat domov po enem do dveh dneh opazovanja. Pri odprti operaciji ali vnetju slepiča z zapleti pa je treba ostati v bolnišnici več dni. Ob odpustu bolnik prejme še antibiotična in protibolečinska zdravila, dietna navodila in navodila za okrevanje po operacijah trebuha. Večina ljudi si popolnoma opomore v šestih tednih. Po odpustu bolnik opravlja redne kontrole pri družinskem zdravniku. Ob morebitnem postoperativnem zapletu, kar sicer ni pogosto, ga napoti nazaj v bolnišnico.
V primeru bolečine v trebuhu je treba vedno poiskati zdravstveno pomoč. Zdravnik ne more samo z anamnezo potrditi tega stanja, potreben je klinični pregled, morda uporabi dodatne diagnostične metode. Včasih šele med operacijo kirurg z gotovostjo ugotovi, za kakšno vnetje in v kolikšnem obsegu gre.
Brez slepiča lahko normalno živimo naprej in dobra stran stanja po odstranitvi je, da nam ni več treba skrbeti, da bi nas takšno vnetje še kdaj doletelo.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
VIRI:
https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/appendicitis/diagnosis-treatmenthttps://my.clevelandclinic.org/health/diseases
Nujna stanja v kirurgiji: (zbornik predavanj: 12. Černičevi dnevi, UKC Maribor, dec. 2022) / (uredil Horvat M). Maribor: Klinika za kirurgijo UKC, 2022
