Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Alergija na cvetni prah

      Alergija na cvetni prah

      Zdravje

      Alergija na cvetni prah

      JULIJ 2023 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 17. 05. 2024 ob 15:51:55

      V pomladnem in poletnem času ima mnogo otrok in odraslih simptome preobčutljivosti na cvetni prah trav, zeli, žit, dreves, grmovnic in plevela. Takrat so v zraku namreč visoke koncentracije peloda teh vetrocvetnih rastlin.

      Alergija na cvetni prah se kaže kot alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice), alergijski konjunktivitis oz. rinokonjunktivitis (vnetje očesne veznice, oz. veznice in nosne sluznice) ali pa kot alergijska astma (vnetje dihalnih poti).


      Razvoj alergije na cvetni prah je v veliki meri pogojen z genetsko predispozicijo, zato se alergije pogosteje pojavljajo znotraj družin, obenem pa so zelo pomembni tudi drugi, predvsem okoljski dejavniki.

      ZANIMIVOST: Manj alergij opažamo pri ljudeh, ki živijo na podeželju, pri otrocih, ki imajo sorojence, ali pri otrocih, ki so v zgodnjem otroštvu odraščali z domačimi ljubljenčki.

      Pojavnost senenega nahoda najvišja pri otrocih in mladih

      Ocenjujemo, da 20–30 odstotkov prebivalcev trpi za alergijskim rinitisom.


      Pojavnost senenega nahoda je najvišja pri otrocih in mladih odraslih (15–25 let). Z leti simptomi alergijskega rinitisa pogosto pojenjajo, še posebej po 50. letu starosti. Tipični simptomi alergijskega rinitisa so izcedek iz nosu, srbečica, kihanje, srbenje nosu in žrela, zamašen nos, posledično pa tudi slabši voh, okus, manj kakovosten spanec, glavobol in utrujenost.


      Kakšni so simptomi alergije na cvetni prah?

      Pri alergijskem konjunktivitisu oz. rinokonjunktivitisu se zgoraj naštetim pridružijo še težave:

      • solzenja oči,
      • otekle veznice,
      • občutka peska v očeh,
      • rdečice oči in
      • srbenja v očeh.

      Alergijski rinitis oz. rinokonjunktivitis se zaradi cvetnega prahu peloda tipično pojavlja sezonsko.


      Diagnoza postavljena glede na tipično klinično sliko

      Občasno lahko osebe, ki imajo alergijo na cvetni prah, občutijo podobne težave tudi ob uživanju določenega sadja, zelenjave, npr. ob uživanju jabolk, določenih oreščkov, ob lupljenju krompirja. V tem primeru govorimo o pelodno-prehranski navzkrižni alergiji. Naš organizem odreagira na beljakovine v sadju in zelenjavi, ki so po strukturi podobne tistim v pelodu, kar sproži enak vnetni odgovor in simptome.


      Diagnozo postavimo glede na tipično klinično sliko, hkrati pa opravimo kožne vbodne teste, kjer iščemo kožno vnetno reakcijo na tipične alergene. Občasno lahko odvzamemo tudi kri za pregled specifičnih protiteles IgE v serumu.


      Zdravljenje alergije na cvetni prah

      Alergije na cvetni prah zdravimo z zdravili in z izogibanjem izpostavljenosti alergenom.

      • Izogibamo se sprehodom v sončnem in vetrovnem vremenu (raje po dežju, zgodaj zjutraj),
      • prostore zračimo po dežju ali ponoči,
      • ob visokih koncentracijah peloda v zraku se zadržujemo v zaprtih prostorih,
      • ko pridemo iz sprehoda, se preoblečemo in pogosteje peremo lase.

      Od zdravil uporabljamo lokalne nosne pršilnike s kortikosteroidi ali kombinacijo antihistaminikov in kortikosteroidov, občasno (za krajši čas) lahko tudi nosne dekongestive. Ob znakih konjunktivitisa uporabljamo kapljice za oči z antihistaminikom, redkeje s kortikosteroidi. Večina pacientov prejme tudi oralne antihistaminike v obliki tablet, ki jih mora jemati dnevno skozi celotno sezono cvetenja. Ta zdravila znižujejo vnetje, ki ga povzroča izpostavljenost cvetnemu prahu.


      Alergijo na cvetni prah lahko 'ozdravimo' tudi z imunoterapijo. To je terapija, pri kateri v telo dalj časa (ponavadi več let) vnašamo alergen. Sprva so to zelo nizke koncentracije, nato pa koncentracijo postopoma višamo in dosežemo toleranco na ta alergen oz. vsaj omilimo alergijske simptome.

      Alergijska astma

      Ljudje, ki imajo alergijski rinitis, imajo pogosto (do 40 odstotkov) tudi alergijsko astmo. Gre za alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti, ki se kaže z napadi kašlja (pogosto v zgodnjih jutranjih urah), izkašljevanja sluzi, težko sapo, tiščanjem v prsih, piskajočim dihanjem.


      Nezdravljen alergijski rinitis poslabšuje obvladovanje astme, zato ga je potrebno zdraviti. Astmo zdravimo z vpihovalniki, ki vsebujejo protivnetna zdravila (kortikosteroide) in olajševalce (zdravila, ki širijo dihalne poti). Občasno astmo zdravimo tudi z zdravili v obliki tablet, ob vztrajnih, hudih simptomih, ki ne reagirajo na klasična zdravila, pa tudi z biološko terapijo.


      Alergijo na cvetni prah je potrebno prepoznati in ustrezno zdraviti, saj lahko pomembno znižuje kakovost življenja. Kadar se pri posamezniku pojavijo opisani simptomi in znaki, je prav, da obišče svojega izbranega družinskega zdravnika, ki ga bo napotil k specialistu alergologu, ki bo s pogovorom, pregledom in preiskavami postavil pravo diagnozo. Predpisal bo ustrezna zdravila, ter ga seznanil z ukrepi, s katerimi si lahko posameznik že sam občutno lajša težave.


      Kdaj cvetijo različne vetrocvetne rastline?

      Navzkrižno reaktivni inhalacijski in prehranski alergeni


      Vaše telo lahko reagira tudi ob zaužitju nekaterih vrst hrane, kar imenujemo navzkrižne alergije. V spodnji tabeli si lahko ogledate nekatere izmed navkrižnih reakcij med pelodi in hrano.

      Alergija na cvetni prah se kaže kot alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice), alergijski konjunktivitis oz. rinokonjunktivitis (vnetje očesne veznice, oz. veznice in nosne sluznice) ali pa kot alergijska astma (vnetje dihalnih poti).


      Razvoj alergije na cvetni prah je v veliki meri pogojen z genetsko predispozicijo, zato se alergije pogosteje pojavljajo znotraj družin, obenem pa so zelo pomembni tudi drugi, predvsem okoljski dejavniki.

      ZANIMIVOST: Manj alergij opažamo pri ljudeh, ki živijo na podeželju, pri otrocih, ki imajo sorojence, ali pri otrocih, ki so v zgodnjem otroštvu odraščali z domačimi ljubljenčki.

      Pojavnost senenega nahoda najvišja pri otrocih in mladih

      Ocenjujemo, da 20–30 odstotkov prebivalcev trpi za alergijskim rinitisom.


      Pojavnost senenega nahoda je najvišja pri otrocih in mladih odraslih (15–25 let). Z leti simptomi alergijskega rinitisa pogosto pojenjajo, še posebej po 50. letu starosti. Tipični simptomi alergijskega rinitisa so izcedek iz nosu, srbečica, kihanje, srbenje nosu in žrela, zamašen nos, posledično pa tudi slabši voh, okus, manj kakovosten spanec, glavobol in utrujenost.


      Kakšni so simptomi alergije na cvetni prah?

      Pri alergijskem konjunktivitisu oz. rinokonjunktivitisu se zgoraj naštetim pridružijo še težave:

      • solzenja oči,
      • otekle veznice,
      • občutka peska v očeh,
      • rdečice oči in
      • srbenja v očeh.

      Alergijski rinitis oz. rinokonjunktivitis se zaradi cvetnega prahu peloda tipično pojavlja sezonsko.


      Diagnoza postavljena glede na tipično klinično sliko

      Občasno lahko osebe, ki imajo alergijo na cvetni prah, občutijo podobne težave tudi ob uživanju določenega sadja, zelenjave, npr. ob uživanju jabolk, določenih oreščkov, ob lupljenju krompirja. V tem primeru govorimo o pelodno-prehranski navzkrižni alergiji. Naš organizem odreagira na beljakovine v sadju in zelenjavi, ki so po strukturi podobne tistim v pelodu, kar sproži enak vnetni odgovor in simptome.


      Diagnozo postavimo glede na tipično klinično sliko, hkrati pa opravimo kožne vbodne teste, kjer iščemo kožno vnetno reakcijo na tipične alergene. Občasno lahko odvzamemo tudi kri za pregled specifičnih protiteles IgE v serumu.


      Zdravljenje alergije na cvetni prah

      Alergije na cvetni prah zdravimo z zdravili in z izogibanjem izpostavljenosti alergenom.

      • Izogibamo se sprehodom v sončnem in vetrovnem vremenu (raje po dežju, zgodaj zjutraj),
      • prostore zračimo po dežju ali ponoči,
      • ob visokih koncentracijah peloda v zraku se zadržujemo v zaprtih prostorih,
      • ko pridemo iz sprehoda, se preoblečemo in pogosteje peremo lase.

      Od zdravil uporabljamo lokalne nosne pršilnike s kortikosteroidi ali kombinacijo antihistaminikov in kortikosteroidov, občasno (za krajši čas) lahko tudi nosne dekongestive. Ob znakih konjunktivitisa uporabljamo kapljice za oči z antihistaminikom, redkeje s kortikosteroidi. Večina pacientov prejme tudi oralne antihistaminike v obliki tablet, ki jih mora jemati dnevno skozi celotno sezono cvetenja. Ta zdravila znižujejo vnetje, ki ga povzroča izpostavljenost cvetnemu prahu.


      Alergijo na cvetni prah lahko 'ozdravimo' tudi z imunoterapijo. To je terapija, pri kateri v telo dalj časa (ponavadi več let) vnašamo alergen. Sprva so to zelo nizke koncentracije, nato pa koncentracijo postopoma višamo in dosežemo toleranco na ta alergen oz. vsaj omilimo alergijske simptome.


      Alergijska astma

      Ljudje, ki imajo alergijski rinitis, imajo pogosto (do 40 odstotkov) tudi alergijsko astmo. Gre za alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti, ki se kaže z napadi kašlja (pogosto v zgodnjih jutranjih urah), izkašljevanja sluzi, težko sapo, tiščanjem v prsih, piskajočim dihanjem.


      Nezdravljen alergijski rinitis poslabšuje obvladovanje astme, zato ga je potrebno zdraviti. Astmo zdravimo z vpihovalniki, ki vsebujejo protivnetna zdravila (kortikosteroide) in olajševalce (zdravila, ki širijo dihalne poti). Občasno astmo zdravimo tudi z zdravili v obliki tablet, ob vztrajnih, hudih simptomih, ki ne reagirajo na klasična zdravila, pa tudi z biološko terapijo.


      Alergijo na cvetni prah je potrebno prepoznati in ustrezno zdraviti, saj lahko pomembno znižuje kakovost življenja. Kadar se pri posamezniku pojavijo opisani simptomi in znaki, je prav, da obišče svojega izbranega družinskega zdravnika, ki ga bo napotil k specialistu alergologu, ki bo s pogovorom, pregledom in preiskavami postavil pravo diagnozo. Predpisal bo ustrezna zdravila, ter ga seznanil z ukrepi, s katerimi si lahko posameznik že sam občutno lajša težave.


      Kdaj cvetijo različne vetrocvetne rastline?

      Navzkrižno reaktivni inhalacijski in prehranski alergeni

      Vaše telo lahko reagira tudi ob zaužitju nekaterih vrst hrane, kar imenujemo navzkrižne alergije. V spodnji tabeli si lahko ogledate nekatere izmed navkrižnih reakcij med pelodi in hrano.

      Pelod Hrana
      leska, breza lešniki, mandlji, jabolka, češnje, marelice, slive, surovo korenje, zelena
      trave žita, paradižnik, krompir, kivi
      pelin, ambrozija, trpotec, kamilica, krišina komarček, janež, kumina, česen, koriander, paprika, peteršilj, artičoka, regrat, melone, kumare, buče, mango

      Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

      Vir: Interna medicina, peta izdaja. Ljubljana 2018. Urednika: Mitja Košnik, Dušan Štajer
      Polona Mlakar

      Polona Mlakar

      dr.med., spec. interne med.


      Je rojena Ljubljančanka, kjer je obiskovala tako osnovno šolo kot tudi gimnazijo. Po odlično opravljeni maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, katero je uspešno zaključila leta 2009.

      Že med študijem je sodelovala pri projektih kot je Projekt Virus, Drogart in opravljala poletno delo na Centru za tipizacijo tkiv (Zavod za transfuzijsko medicino) ter prakso v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina. Med študijem je izdelala dve raziskovalni nalogi, nagrajeni s Prešernovim priznanjem. Po opravljenem polletnem sekundariatu se je zaposlila na Oddelku za paliativno oskrbo Onkološkega inštituta v Ljubljani, kot sobna zdravnica. Leta 2010 je pričela s specializacijo iz interne medicine. Po zaključenem študiju se je vpisala na doktorski študij smer Biomedicina, katerega je uspešno zaključila leta 2014 z zagovorom doktorata na temo klinične interne medicine. V času doktorskega študija je objavila tudi več strokovnih člankov, tako v slovenskih kot priznanih tujih revijah, ter izsledke doktorskega dela predstavila na kongresu (World Forum for Nutrition Research Conference) v Reusu, Španiji. Leta 2015 je bila na senatu Medicinske fakultete izvoljena v naziv asistentke na področju interne medicine. Od te izvolitve naprej redno opravlja vaje iz internistične propedevtike za študente medicine in dentalne medicine in izvaja študentska predavanja.

      Specialistični izpit iz interne medicine je opravila z odliko leta 2016, nato pa se je zaposlila na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije v +Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Poleg splošne pulmologije se že vrsto let podrobneje ukvarja s pljučno hipertenzijo, v sklopu katere dobro sodeluje tudi z kliničnimi centri iz tujine (predvsem z AKH Dunaj) in na oddelku za Pljučne bolezni in alergije redno izvaja invazivno diagnostiko (desnostranske srčne kateterizacije). Na tem področju se trudi ozaveščati strokovno javnost o tej bolezni in jo ustrezno izobraževati, z namenom čim bolj zgodnjega odkrivanja te bolezni.

      Ključne besede:

      zdravje, Specialisti

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}