Zdravje
Avtoimunske in avtoinflamatorne bolezni kože
JUNIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 17. 06. 2026 ob 10:17:43
Imunski sistem nas s tvorbo protiteles in drugih vnetnih molekul brani pred bakterijami, virusi in paraziti ter nas tako ščiti pred okužbami. Kaj pa se v telesu dogaja, ko se zgodijo avtoimune bolezni?
O avtoimunih boleznih govorimo, ko se pojavi napaka in imunski sistem napade naše lastno tkivo – telo svoje lastne celice prepozna kot škodljive ter se pred njimi brani, kot bi se branilo pred virusi in bakterijami. Posledici tega napada sta vnetje in poškodba lastnih tkiv.
Vzroki avtoimunskih bolezni
Najbolj znani avtoimuni bolezni kože sta krožna plešavost (areatna alopecija) in vitiligo.
Natančnih sprožilcev avtoimunih bolezni medicina na žalost ne pozna. Do določene mere so nam znani dejavniki, ki avtoimuno bolezen poslabšajo ali povzročijo njen zagon.
Ključno vlogo pri nastanku bolezni igra genetika. Za razvoj avtoimune bolezni je potrebna genetska predispozicija oziroma prisotnost določenih sprememb v genetskem zapisu, ki naredijo imunski sistem dane osebe dovzeten za razvoj bolezni. Verjetnost, da bi drugi enojajčni dvojček zbolel za alopecijo areato je od 42 do 55%, za vitiligo pa 23%. Bolezni sta v splošni populaciji prisotni zgolj v 2%.
To jasno kaže, da genetika pomembno vpliva na pojav teh bolezni. Hkrati pa nam pove, da razvoju bolezni botrujejo tudi vplivi iz okolja oziroma drugi dejavniki, ki jih na žalost še ne poznamo do potankosti.
Kadar vas skrbi zdravstveno stanje, je ključnega pomena hiter dostop do specialista. Z zavarovanji Specialisti, Specialisti+ ali Specialisti Nezgoda vam uredimo hiter dostop do specialista, ko ga potrebujete.
Zdravljenje avtoimunskih kožnih bolezni
Zaradi nejasnih vzrokov je zdravljenje avtoimunskih kožnih bolezni dokaj nespecifično in sloni na različnih zaviralcih imunskega sistema. Le-te lahko uporabljamo lokalno v obliki krem, tekočin ali mazil ali v obliki tablet, ki jih zaužijemo – v tem primeru govorimo o sistemski terapiji. Nabor tovrstnih zdravil je danes večji kot v preteklosti.
Še boljša zdravila pa lahko pričakujemo, ko bomo točno poznali antigen, ki ga imunski sistem ne prepozna več kot lastnega, ampak kot tujega, in ga prične napadati. V takšnih primerih bomo lahko na precizen način odstranili zgolj tiste imunske celice, ki reagirajo na lastna tkiva, in tako preprečili neustrezen odziv imunskega sistema.
Avtoinflamatorne kožne bolezni
Čeprav pogosto govorimo o avtoimunskih boleznih, so bistveno bolj pogoste tako imenovane avtoinflamatorne bolezni – bolezni, pri katerih se imunski sistem na običajne sprožilce odzove pretirano in tako povzroči nesorazmerno vnetje.
Primerov avtoinflamatornih bolezni je predvsem v dermatologiji veliko. Sem uvrščamo težje oblike aken, nekatere oblike luskavice in kronične ekceme.
Enako kot pri avtoimunskih boleznih je tudi v skupini teh bolezni zaznati določeno spremembo v genih, posledica pa je plaz vnetnih dejavnikov, ki jih je težko ustaviti.
Večkrat med bolniki velja prepričanje, da so takšne bolezni posledica oslabljenega delovanja imunskega sistema, čeprav to ne drži. Imunski sistem v teh primerih deluje bolj, kot je potrebno. V samem delovanju imunskega sistema namreč pride do začaranega kroga. Vnetje spodbuja samo sebe in tako pride do poplave imunskih celic, ki jih sicer ne bi smelo biti.
Za zdravljenje avtoinflamatornih bolezni so nam danes na voljo tako imenovana biološka zdravila. Gre za protitelesa, usmerjena proti posameznim vnetnim molekulam, ki bistveno bolj selektivno kot doslej umirjajo vnetje, brez tveganja za pomembno ohromitev imunskega sistema. Na tem področju se počasi približujemo možnosti individualiziranega zdravljenja oziroma izbire zdravila in odmerka, prilagojenega bolezni posameznika.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
