Celiakija pri otroku - Vse bo v redu

Prikazovalnik spletne vsebine

Kaj je celiakija?

Celiakija je kronična avtoimunska bolezen. Poleg prebavil lahko prizadene tudi druge organske sisteme. Je posledica preobčutljivosti na gluten, beljakovino, ki je prisotna v nekaterih žitaricah (pšenica, ječmen, rž; podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu), in pri bolnikih s celiakijo sproži imunski odziv.

Kakšni so znaki celiakije pri otrocih?

Bolezenski znaki nastopijo zaradi poškodbe črevesne sluznice in posledičnih prebavnih motenj z zmanjšano absorpcijo hranil (malabsorpcija), pa tudi zaradi prizadetosti ostalih organskih sistemov.

Znaki celiakije

Tipični simptomi: driska, napenjanje, bolečine v trebuhu, hujšanje oziroma nenapredovanje v telesni teži

Netipični možni znaki celiakije pri otroku: slabokrvnost, nizka rast, utrujenost, zmanjšana kostna gostota, motnje pubertetnega razvoja, bolečine v sklepih, ponavljajoče se afte v ustih, defekti v sklenini, nenormalni izvidi jetrnih testov, dermatitis herpetiformis, slabost z bruhanjem

Bolezen se s tipično sliko t.i. malabsorpcijskega sindroma kaže predvsem pri dojenčkih in malčkih, kasneje pa večkrat opazimo slabokrvnost, nizko rast, utrujenost, zmanjšano kostno gostoto, motnje pubertetnega razvoja, pa tudi zaprtje, slabost z bruhanjem, bolečine v sklepih, ponavljajoče se afte, defekte v sklenini in nenormalne izvide jetrnih testov. Značilna kožna sprememba, ki včasih vodi do postavitve diagnoze, je t.i. dermatitis herpetiformis, mehurčast izpuščaj s simetrično razporeditvijo po skalpu, ramenih, zadnjici, komolcih in kolenih, ki zelo srbi, kar ima za posledico nastanek krast.

Celiakija brez simptomov pri otrocih

Pomembno je poudariti, da je velik delež otrok s celiakijo asimptomatskih – nimajo opaznih znakov in simptomov celiakije. Zpato je potrebno bolezen aktivno iskati pri tistih, ki so za njen nastop bolj ogroženi.

Kateri otroci imajo večje tveganje za celiakijo

Otroci in sorojenci oseb s celiakijo,
otroci s pomanjkanjem imunoglobulinov razreda A,
otroci z nekaterimi drugimi avtoimunskimi boleznimi (sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunsko vnetje ščitnice in jeter) in
otroci z nekaterimi genetskimi sindromi (Downov, Turnerjev, Williamsov).

Kako poteka diagnostika celiakije?

Diagnostiko običajno izpelje gastroenterolog, izvedba testiranja pa je navadno neinvazivna (odvzem krvi in določitev specifičnih protiteles), redkeje je za potrditev diagnoze potrebna gastroskopija z odvzemom vzorcev sluznice dvanajstnika za kasnejšo histopatološko potrditev.

Veliko staršev se zaradi suma na celiakijo pri otroku samovoljno posluži brezglutenske diete še pred ustreznim testiranjem, kar lahko vodi v lažno negativne rezultate preiskav, zato je z morebitno dieto vedno potrebno počakati do zaključka diagnostične obravnave.

Zdravljenje in spremljanje celiakije

Edina učinkovita metoda zdravljenja je doživljenjska brezglutenska dieta. Njeno striktnost se redno preverja s pomočjo krvnih testov, ki zaznavajo aktivacijo imunskega odziva proti glutenu.

Pri uvajanju brezglutenske prehrane je pomembno, da otrok in družina razumejo prehranske omejitve ter zagotovijo uravnotežen vnos vseh potrebnih hranil. Pri tem je lahko v pomoč strokovno prehransko svetovanje.

Pri soočanju s celiakijo je staršem in otrokom lahko v pomoč tudi Slovensko društvo za celiakijo, ki deluje na področju informiranja, izobraževanja in povezovanja oseb s to boleznijo.

Možni zapleti nezdravljene celiakije

Posledica neodkrite in nezdravljene celiakije so poleg že naštetih težav še maligna obolenja (prebavil).

Celiakija, alergija na pšenico in glutenska intoleranca – kakšna je razlika?

S celiakijo ne smemo enačiti alergije na različna žita, med katerimi je najpogostejša alergija na pšenično moko. Alergijski odziv se lahko sproži ob uživanju, vdihavanju ali stiku kože ali sluznic z moko. Za razliko od otrok s celiakijo imajo otroci z alergijo na pšenično moko težave predvsem s kožo (poslabšanje atopijskega dermatitisa). Navadno se alergija na žita pojavi že v otroškem obdobju in v znatnem deležu ob ustrezni dieti izzveni. Opozoriti je treba, da ima zaradi podobnosti beljakovinskih molekul različnih žit večina otrok z alergijo na pšenično moko težave tudi ob uživanju ječmenove, ržene in ovsene moke.

Vse bolj razširjen in nekoliko kontroverzen pojem je t.i. glutenska intoleranca. Gre za neimunsko pogojeno preobčutljivost na gluten, ki se kaže z različnimi prebavnimi in splošnimi simptomi, vendar pri njej ne prihaja do poškodb na sluznici prebavil.

Za razliko od celiakije in alergije na pšenico (ter ostala žita) ne poznamo konkretnih diagnostičnih testov za dokazovanje intolerance na gluten.

Za hiter pregled razlik med celiakijo, alergijo na pšenico in glutensko intoleranco si oglejte spodnjo tabelo.

Stanje	Vrsta stanja/bolezni	Povzročitelj	Poškodbe prebavil	Tipični simptomi	Diagnostika
Celiakija	Avtoimunska	Gluten	Da	Prebavni in drugi simptomi	Odzvem krvi, redkeje biopsija
Alergija na pšenico in žita	Alergijska	Pšenične beljakovine (tudi gluten)	Ne	Težave s kožo / Kožni izpuščaji in srbečica / Lahko tudi prebavni simptomi	Alergološki testi
Glutenska intoleranca	Neimunska	Gluten	Ne	Različni, nespecifični prebavni in splošni simptomi	Ni zanesljivih testov

Praktični nasveti za vsakdan otrok s celiakijo

Življenje z otrokom s celiakijo zahteva nekaj dodatne organizacije, večina nenamernih izpostavitev glutenu pa se pogosto zgodi izven domačega okolja, zato je pomembno z dobrim znanjem in podporo vzpostaviti ustrezno vsakdanjo rutino.

Pogovor z vrtcem ali šolo

O diagnozi obvestite zaposlene, ki skrbijo za prehrano, vzgojitelje in učitelje. Ti morajo razumeti, kaj je celiakija in kakšne so posledice, če otrok pride v stik z glutenom – tudi nenamerno. Starši pri zdravniku pridobijo tudi potrdilo o brezglutenski dieti.

Brezglutenski prigrizki

Na izletih, rojstnodnevnih zabavah, šolskih dejavnostih in podobno pogosto ni na voljo brezglutenske izbire, zato naj ima otrok vedno s seboj brezglutenski prigrizek.

Postopno opolnomočenje otroka

Pomembno je, da se otroka uči življenja s celiakijo – prepoznavanja varnih živil in tega, da znajo povedati, da imajo celiakijo. Učenje naj bo postopno in prilagojeno starosti.

Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

Vir: Povzeto po Nik Beseničar: 50 stanj s področja pediatrije za vse (zdravstvene delavce), ki imajo opravka z otroki