Zdravje
Celiakija pri otroku
JANUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 23. 01. 2026 ob 16:05:58
Celiakija spada med kronične avtoimunske bolezni, ki se pogosto začne že v otroštvu. Znaki celiakije pri otrocih so različni, včasih pa bolezen poteka tudi brez izrazitih simptomov. Zgodnje prepoznavanje bolezni je ključno za preprečevanje zapletov in zagotavljanje normalnega razvoja otroka.
Kaj je celiakija?
Celiakija je kronična avtoimunska bolezen. Poleg prebavil lahko prizadene tudi druge organske sisteme. Je posledica preobčutljivosti na gluten, beljakovino, ki je prisotna v nekaterih žitaricah (pšenica, ječmen, rž; podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu), in pri bolnikih s celiakijo sproži imunski odziv.Kakšni so znaki celiakije pri otrocih?
Bolezenski znaki nastopijo zaradi poškodbe črevesne sluznice in posledičnih prebavnih motenj z zmanjšano absorpcijo hranil (malabsorpcija), pa tudi zaradi prizadetosti ostalih organskih sistemov.Znaki celiakije
Celiakija brez simptomov pri otrocih
Pomembno je poudariti, da je velik delež otrok s celiakijo asimptomatskih – nimajo opaznih znakov in simptomov celiakije. Zpato je potrebno bolezen aktivno iskati pri tistih, ki so za njen nastop bolj ogroženi.Kateri otroci imajo večje tveganje za celiakijo
- Otroci in sorojenci oseb s celiakijo,
- otroci s pomanjkanjem imunoglobulinov razreda A,
- otroci z nekaterimi drugimi avtoimunskimi boleznimi (sladkorna bolezen tipa 1, avtoimunsko vnetje ščitnice in jeter) in
- otroci z nekaterimi genetskimi sindromi (Downov, Turnerjev, Williamsov).
Kako poteka diagnostika celiakije?
Diagnostiko običajno izpelje gastroenterolog, izvedba testiranja pa je navadno neinvazivna (odvzem krvi in določitev specifičnih protiteles), redkeje je za potrditev diagnoze potrebna gastroskopija z odvzemom vzorcev sluznice dvanajstnika za kasnejšo histopatološko potrditev.
Veliko staršev se zaradi suma na celiakijo pri otroku samovoljno posluži brezglutenske diete še pred ustreznim testiranjem, kar lahko vodi v lažno negativne rezultate preiskav, zato je z morebitno dieto vedno potrebno počakati do zaključka diagnostične obravnave.
Zdravljenje in spremljanje celiakije
Edina učinkovita metoda zdravljenja je doživljenjska brezglutenska dieta. Njeno striktnost se redno preverja s pomočjo krvnih testov, ki zaznavajo aktivacijo imunskega odziva proti glutenu.
Pri uvajanju brezglutenske prehrane je pomembno, da otrok in družina razumejo prehranske omejitve ter zagotovijo uravnotežen vnos vseh potrebnih hranil. Pri tem je lahko v pomoč strokovno prehransko svetovanje.
Pri soočanju s celiakijo je staršem in otrokom lahko v pomoč tudi Slovensko društvo za celiakijo, ki deluje na področju informiranja, izobraževanja in povezovanja oseb s to boleznijo.
Možni zapleti nezdravljene celiakije
Posledica neodkrite in nezdravljene celiakije so poleg že naštetih težav še maligna obolenja (prebavil).
Celiakija, alergija na pšenico in glutenska intoleranca – kakšna je razlika?
S celiakijo ne smemo enačiti alergije na različna žita, med katerimi je najpogostejša alergija na pšenično moko. Alergijski odziv se lahko sproži ob uživanju, vdihavanju ali stiku kože ali sluznic z moko. Za razliko od otrok s celiakijo imajo otroci z alergijo na pšenično moko težave predvsem s kožo (poslabšanje atopijskega dermatitisa). Navadno se alergija na žita pojavi že v otroškem obdobju in v znatnem deležu ob ustrezni dieti izzveni. Opozoriti je treba, da ima zaradi podobnosti beljakovinskih molekul različnih žit večina otrok z alergijo na pšenično moko težave tudi ob uživanju ječmenove, ržene in ovsene moke.
Vse bolj razširjen in nekoliko kontroverzen pojem je t.i. glutenska intoleranca. Gre za neimunsko pogojeno preobčutljivost na gluten, ki se kaže z različnimi prebavnimi in splošnimi simptomi, vendar pri njej ne prihaja do poškodb na sluznici prebavil.
Za razliko od celiakije in alergije na pšenico (ter ostala žita) ne poznamo konkretnih diagnostičnih testov za dokazovanje intolerance na gluten.
Za hiter pregled razlik med celiakijo, alergijo na pšenico in glutensko intoleranco si oglejte spodnjo tabelo.
| Stanje | Vrsta stanja/bolezni | Povzročitelj | Poškodbe prebavil | Tipični simptomi | Diagnostika |
|---|---|---|---|---|---|
| Celiakija | Avtoimunska | Gluten | Da | Prebavni in drugi simptomi | Odzvem krvi, redkeje biopsija |
| Alergija na pšenico in žita | Alergijska | Pšenične beljakovine (tudi gluten) | Ne | Težave s kožo / Kožni izpuščaji in srbečica / Lahko tudi prebavni simptomi | Alergološki testi |
| Glutenska intoleranca | Neimunska | Gluten | Ne | Različni, nespecifični prebavni in splošni simptomi | Ni zanesljivih testov |
Praktični nasveti za vsakdan otrok s celiakijo
Življenje z otrokom s celiakijo zahteva nekaj dodatne organizacije, večina nenamernih izpostavitev glutenu pa se pogosto zgodi izven domačega okolja, zato je pomembno z dobrim znanjem in podporo vzpostaviti ustrezno vsakdanjo rutino.Pogovor z vrtcem ali šolo
O diagnozi obvestite zaposlene, ki skrbijo za prehrano, vzgojitelje in učitelje. Ti morajo razumeti, kaj je celiakija in kakšne so posledice, če otrok pride v stik z glutenom – tudi nenamerno. Starši pri zdravniku pridobijo tudi potrdilo o brezglutenski dieti.
Brezglutenski prigrizki
Na izletih, rojstnodnevnih zabavah, šolskih dejavnostih in podobno pogosto ni na voljo brezglutenske izbire, zato naj ima otrok vedno s seboj brezglutenski prigrizek.
Postopno opolnomočenje otroka
Pomembno je, da se otroka uči življenja s celiakijo – prepoznavanja varnih živil in tega, da znajo povedati, da imajo celiakijo. Učenje naj bo postopno in prilagojeno starosti.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
Vir: Povzeto po Nik Beseničar: 50 stanj s področja pediatrije za vse (zdravstvene delavce), ki imajo opravka z otroki