Ideja za zeleni izlet: Čreta po Vojkovi poti

Prvi zeleni izlet v okviru pobude Zelena transverzala vodi po planoti Dobrovlje na vrh Črete.

Pridružite se nam na Zeleni transverzali, kjer odkrivamo 10 manj znanih in manj obiskanih planinskih ali pohodnih poti po Sloveniji, pri načrtovanju pa upoštevamo tri preprosta načela: varno, brez gneče in brez smeti. Za prvi izlet predlagamo Čreto na planoti Dobrovlje. Markiranih poti na planoto Dobrovlje je cela vrsta. Med lepše sodi Vojkova pot, ki pelje na Čreto iz Jelš čez Stopnik. Nekoč romarsko pot so leta 2017 poimenovali Vojkova pot – posvečena je Vojku Ocvirku, hmeljarju iz Prekope.

Zanimivosti

Nad Celjsko kotlino na vzhodu, Zadrečko dolino in Mozirsko kotlino na severu ter Vransko kotlinico na jugu se dviga planota Dobrovlje s planinskim domom pod vrhom. V teh krajih je toliko zanimivosti, da si jih boste v enem samem dnevu kar težko vse ogledali.

 

Tisto, kar še posebej privlači, je dejstvo, da so Dobrovlje primerne tako za pešce, gorske kolesarje, športne plezalce, zmajarje oziroma jadralne padalce in seveda lovce.

 

Na planoti Dobrovlje je vrsta skalnih formacij, ki jim domačini pravijo peči, najbolj znane so Ropasove peči, Podpečanove peči, kjer je plezališče, Zakrajske peči in markantna Orlova peč. Večina planote je poraščena z gozdom, v katerega tu in tam zaide tudi kakšen medved. Najvišja vrhova Dobrovelj sta Tolsti in Šentjoški vrh, oba 1077 m, sledijo jim Belica, 1066 m, Lajšč, 1055 m, Kokarca, 1006 m in drugi.

 

Na planoti je več jam, med drugim Veternica, Škadavnica, Matevžakova jama, Pekel pri Nazarjih in druge. Poleg jam ne manjka niti vrtač in drugih kraških pojavov. Še terminološka zanimivost – ledinsko ime Čreta pove, da gre za mokroten ali močvirnat svet.

 

 

Zahtevnost in oprema

Vojkova pot na Čreto iz Jevš je manj zahtevna označena planinska pot, ki jo bodo zmogli tudi osnovnošolski otroci, nanjo pa se lahko podate v vseh letnih časih. Potrebna je običajna planinska oprema: dobri planinski čevlji in primerna pohodna oblačila. Pot večino časa poteka po senci in je primerna tudi za pse. V pomoč bo zemljevid Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000.

 

Na poti na boste našli znamenitega rdečega kroga z belo sredico – Knafeljčeve markacije, pač pa so Savinjčani Vojkovo pot označili s hmeljsko kobulo – simbolom Spodnje Savinjske doline.

 

Višina in čas

Višina: 870 m.
Višinska razlika: 397 m.
Čas: Jevše-Planinski dom na Čreti: 1 ura 30 minut.

 

Planinska koča na poti: Planinski dom na Čreti, odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.

 

Kako do izhodišča

Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustite na izvozu Vransko in se peljete proti Celju do prvega krožišča, kjer zavijete za Stopnik. Naprej se peljete pod avtocesto, prečite križišče ter nato zavijete desno. Mimo cerkve sv. Mohorja in Fortunata in desno skozi gozd pripeljete do zaselka Jevše. Parkirate pri manjšem križišču na levi strani (WGS84: N 46,2626601°, E 14,988264°).

 

 

Vzpon

Z izhodišča po dobrih 100 m pred prvo hišo zavijemo desno. Na stebru zagledate oznako za Čreto, ki je kar lepo zaraščena z bršljanom, tako da jo lahko hitro spregledate. Pot nato zavije v gozd in se mimo stopniškega rezervoarja za vodo vzpenja po grebenu Tudruš. Hitro ste pri Dežnikarjevem križu. Nadaljujete po prijetni vlaki, na katero vas usmeri oznaka za Čreto, poleg tega vas spremljajo oznake Vojkove poti s hmeljarskim simbolom. Brez večje izgube višine greste okoli hriba. Sledi križišče vlak, hmeljev storžek z listom vas usmeri na pravo, dokaj široko vlako. Še nekaj korakov in že ste pri domačiji Košir, na kateri je napis Hiša miru.

 

Nasvet Očistimo gore: Cigaretni ogorki ne sodijo za grm ali pod skalo ob poti. Vsebujejo številne nevarne mikroelemente. Odnesimo jih v dolino in odložimo v zabojnik z mešanimi odpadki.

 

Pot nadaljujete do Koširjevega križa. Malce nad njim so ostanki hiše s planinskimi smerokazi. Sledite oznaki za Čreto. Ko vlaka zavija ostro desno, Vojkova pot zavije levo in vijuga po pobočju navzgor vse do studenca oziroma do Podpečanove domačije. Tu se vam priključi pot z Vranskega, potem nekaj metrov vodita skupaj po gozdni cesti, nato markacije usmerijo desno proti domu. V gozdu greste mimo zanimivega Marijinega kamna in po kratkem sprehodu v nekaj minutah pridete do planinske koče 1. štajerskega bataljona na Čreti, 870 m (telefon 040 555 343, odprt ob koncih tedna in praznikih ter po dogovoru). Do sem boste hodili 1.30 h.

 

V bližini koče sta dve cerkvi. Romarska cerkev sv. Matere Božje, 944 m, stoji na razglednem grebenu nad kočo in je bila zgrajena leta 1471. Znana je po čudežu, ko je med mašo od juga zapihal topel veter, zaradi česar se je začel taliti sneg, s tem pa je bilo zime konec. Omenjeni dogodek je upodobljen na oljni sliki v kokarski cerkvi. Severozahodno od koče je cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Čreti, ki se prvič omenja leta 1545. Leta 1944 jo je požgala nemška policija. Sakralni objekt je v osnovi gotski in ni bil deležen večjih prezidav.

 

 

Bi želeli še več idej za planinske izlete? Preverite naše predloge.

Sestop

Ko sestopite nazaj v dolino, se odpravite naprej. Po lokalnih cestah se kratko pripeljete do zaselka Podvrh, kjer je Žovniško jezero. Nastalo je z zajezitvijo potoka Trnavca in služi predvsem namakanju kmetijskih površin, predvsem pa je pravi kraj za ljubitelje ptic, saj je ob njem svoj življenjski prostor našlo 111 vrst ptic. Jezero in njegovo obvodno območje ima status ekološko pomembnega območja in pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

 

V bližini je kulturni spomenik občine Braslovče, grad Žovnek. Je eden izmed najstarejših gradov na Slovenskem, saj je stal že pred letom 1139, a na drugi lokaciji. Danes grad postopno obnavljajo pod okriljem Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče in s pomočjo Občine Braslovče.

 

Kaj je Zelena transverzala?

 

Zelena Transverzala – v hribe in gore varno, brez gneče in brez smeti je skupna pobuda: AMZS, Planinska zveza Slovenije, Očistimo gore v okviru Zavarovalnice Triglav in Hyundai Avto Trade, da skupaj odkrivamo manj obiskane planinske in pohodne poti po Sloveniji, in to na zelen način. To pomeni, da bomo vsak izlet skrbno in premišljeno izbrali in se nanj pripravili s ciljem, da bi čim manj obremenjevali rastlinski in živalski svet, tam živeče prebivalce in druge obiskovalce.

 

Opise poti bodo prispevali izkušeni planinski vodniki pri Planinski zvezi Slovenije, pri AMZS bodo dodali nasvete za varno in odgovorno mobilnost do izhodišča, mi pa nasvete in namige, za varen vzpon brez smeti in drugega obremenjevanja gorske narave.

 

Za motivacijo smo poskrbeli tudi z nagradno igro. Do 31. 8. 2023 obiščite in zberite vsaj 3 pečate z izletov Zelene transverzale in uvrstili se boste v žreb za lepe in uporabne nagrade. Več o nagradni igri izveste tukaj: Zelena transverzala – nagradna igra.

 

Skupaj bomo odkrivali in osvojili naslednjih 10 vrhov:

 

  • Dobrovlje, izlet na Čreto
  • dolina Lomščice, Dom pod Storžičem 
  • Benečija, izlet na Kolovrat
  • Moravško, Limbarska gora
  • Šentjur z okolico, izlet na Resevno
  • Kambreško, izlet na Korado
  • Obsotelje, izlet na Silavec nad Podčetrtkom
  • Krvavec, izlet na Zvoh
  • Ivančna Gorica, Lavričeva pot
  • Mojstrana, izlet na Grančišče

 

Fotografije: AMZS.

očistimo gore, preventiva, zdravje, pohodništvo, aktivno življenje
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno zdravo in aktivno življenje, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.