Zdravje
Demenca, znaki in zdravljenje
SEPTEMBER 2017 | čas branja:
Zadnja sprememba: 17. 05. 2024 ob 15:03:54
Vlaganja v raziskave in znanstvena dognanja obolelim za demenco in njihovim svojcem vlivajo upanje, da bo bolezen nekoč mogoče pozdraviti. Pot do tja se zaenkrat zdi še dolga. Z aktivnim življenjskim slogom, zdravo prehrano in sprostitvijo pa lahko za zdravje možganov veliko naredite sami.
Demenca je predvsem zaradi staranja prebivalstva vse bolj pereč problem sodobnega sveta. Danes je na svetu 47 milijonov dementnih ljudi, od tega pri nas 32.000. Številka naj bi se po napovedih strokovnjakov do leta 2050 podvojila.
Demenca je ena najdražjih bolezni. Za njeno odkrivanje in zdravljenje ter skrb za obolele se je v svetu leta 2015 namenilo 695 milijard evrov.
Demenca je skupno ime za 4 podtipe te bolezni
- Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene okoli 60 % obolelih in pomeni napredujoč upad miselnih sposobnosti.
- Poznamo tudi demenco z Lewyjevimi telesci, ki doleti od 15 do 17 % pacientov. Njeni simptomi so podobni kot pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, saj jo spremljata izguba spomina in tresenje.
- Po pogostosti sledi vaskularna demenca, za katero zboli od 15 do 17 % pacientov. Bolezen se navadno razvije po več zaporednih možganskih kapeh, kaže pa se s postopnim upadom kognitivnih sposobnosti.
- Najmanjkrat pa pacienti zbolijo za frontotemporalno demenco, ki se pojavi pri 5 do 7 % vseh dementnih. Posebej problematično je, da se ta oblika lahko razvije že zgodaj, od 35. leta starosti dalje. Posameznik pri njej ne izgubi kratkoročnega spomina, kar je sicer značilno za demenco, ampak se osebnostno spremeni in se nenadoma začne vesti neprimerno.
Pozabljanje še ni nujno simptom demence
Pri mlajših posameznikih se težave s spominom in pogosta raztresenost lahko dogajajo zaradi preobremenjenosti. Zaradi svojih težav se vse pogosteje obračajo na pomoč nevrologa, a tovrstno pozabljanje še ni znak začetne faze demence.
»Tem posameznikom je skupno, da opravljajo intelektualno zahtevne, dinamične službe in funkcionirajo zelo intenzivno. Naenkrat začnejo pozabljati, se ne morejo osredotočiti, pojavijo se miselne blokade. Stanje pozdravimo tako, da možganom priskrbimo več počitka, prostega teka, sprostitve in prijetnih aktivnosti,« pojasnjuje doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo ljubljanske Nevrološke klinike in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA.
Znaki za pravi alarm so nedvoumni
Pojav demence je seveda bistveno bolj razširjen pri starostnikih. A tudi pri njih ne smemo zamenjevati bolezni možganov z manjšanjem spominske rezerve, ki je običajno za staranje.
»Včasih so ljudje zmotno pripisovali, da je vsaka pozabljivost del starosti in s tem ni nič narobe. To ne drži. Če so možgani zdravi, spominski in drugi miselni procesi delujejo normalno daleč v starost,« zagotavlja dr. Koritnik.
Pri demenci gre po nevrologovih besedah za upad kognitivnih sposobnosti do te mere, da človek ne more več normalno funkcionirati v vsakdanjiku.
Znaki za alarm, da se z možgani dogaja nekaj bolezenskega, so očitni. Med njimi je prepogosto pozabljena hrana na štedilniku; oboleli se lahko na primer nameni na banko, a ko pride tja, se ne spomni, kaj tam sploh počne.
Ukrepamo lahko preventivno
Kljub velikim korakom nevroznanosti zdravila za demenco žal do sedaj še niso odkrili, znanstveniki niso še niti blizu odkritju. Lahko pa za zdravje možganov z nekaterimi ukrepi poskrbimo sami.
Za zdrave možgane se je priporočljivo izogibati stresu, kajenju, nezdravi prehrani in prekomernemu uživanju alkohola.
Opustitev zdravju škodljivih navad naj bo prvi ukrep za ohranitev zdravja možganov. Pomembni so tudi:
- telesna in miselna aktivnost,
- zadostna količina spanja
- in mediteranski tip prehranjevanja.
»Idealne aktivnosti za ohranjanje zdravih možganov so tiste, ki združujejo gibalno in miselno aktivnost. Ena takšnih je ples, saj vsebuje tudi druženje. Druga aktivnost so potovanja, ki možgane stimulirajo, saj obsegajo cel spekter dejavnosti, od priprav, telesne aktivnosti, orientacije v novem okolju do iskanja informacij in sporazumevanja v tujem jeziku,« svetuje dr. Koritnik.
Možganske bolezni so težko razumljive
»Na ravni razumevanja bolezni je zelo velik napredek. Ampak na žalost spoznanja še niso dovolj daleč, da bi jih lahko preslikali v učinkovito terapijo. Možgani so z naskokom najkompleksnejši organ v telesu, temu primerno so možganske bolezni težko razumljive,« je o sedanji perspektivi zdravljenja povedal dr. Koritnik.
Po prepričanju dr. Koritnika je pomembno, da se o demenci govori. S širjenjem njene prepoznavnosti bo namreč tudi družba v raziskave vlagala vedno več finančnih sredstev.
Sicer najnovejša znanstvena dognanja na tem področju precej obetajo. Raziskava Univerzitetnega kolidža v Londonu ugotavlja, da bi tretjino primerov demence lahko preprečili zgolj s spremembo življenjskega sloga. Ta med drugim vključuje obvladovanje krvnega tlaka, debelosti, depresije in diabetesa ter zdravljenje izgube sluha.
Do sedaj je tudi veljalo prepričanje, da spomini izginjajo hkrati s propadom možganskih celic. Da ni tako, na podlagi laserskih stimulacij možganov miši z Alzheimerjevo boleznijo sklepajo znanstveniki z ameriške Univerze v Kolumbiji.
Pomen zgodnjega prepoznavanja bolezni
Do znanstvenega preboja na področju zdravljenja demence je torej še daleč. Nevrologi pa za zdaj vedo, da je zaviranje bolezni učinkovitejše v začetnih fazah.
»V kasnejših, poznih stadijih bolezni je zelo težko kar koli upočasnjevati in popravljati, ker je v možganih nastala prevelika škoda,« pomen zgodnjega odkrivanja bolezni pojasnjuje dr. Koritnik.
Bolnika z napredovano boleznijo zdravijo z lajšanjem trpljenja. Hkrati je po besedah dr. Koritnika treba ojačati skrb za bolnika. Ker bolezen ni ozdravljiva, je zato zgodnje odkrivanje demence še toliko bolj pomembno, da so o poteku bolezni in nadaljnjih možnostih informirani tako oboleli kot njegova družina.