Zdravje
Deskanje na snegu ali skejtanje? Začne se s tekom
JULIJ 2017 | čas branja:
Zadnja sprememba: 09. 11. 2018 ob 11:11:00
Da deskanje na snegu ni pravi šport, je Rok Marguč poslušal v srednji šoli, Timotej Lampe Ignjič pa pravi, da je tako pri nas, v Ameriki pa je skejtanje šport številka ena. Timotej in Rok sta nam zaupala še, zakaj sta deskanje na snegu in skejtanje športa za mlade in zakaj za kondicijo skrbita predvsem s tekom.
Timotej: Prvič sem na deski stal pri osmih letih, in sicer na snegu, tako se je vse začelo, na skejtu pa pri dvanajstih.
Rok: Jaz pa sem na deski prvič stal pri petih letih. Pri nas tega še ni bilo. Starša sta mi prvo desko za deskanje na snegu kupila v Franciji. V nasprotju s Timotejem sem jaz kar ostal na snegu, resno pa sem začel trenirati pri petnajstih. Skejtanje in deskanje na snegu sta naporna, z njima se večinoma ukvarjajo mladi, ker te pri teh športih ne sme biti strah. Tudi na smučiščih večina ljudi smuča in ne deska, pri smučanju si v bolj naravnem položaju, verjetno je to za starejše manj naporno.
Timotej: Seveda je tudi med skejterji več mladih, starejšim se prej kaj zgodi.
Rok: Prej si kaj zlomiš (smeh). Če se med skejtanjem ustrašiš, prej padeš in tako se še hitreje poškoduješ. Res pa tudi industrija teži k temu, da so to športi za mlade.
Timotej: Hitro se širijo in veljajo za kul športe.
Rok: Kot je bilo z vsemi športi v preteklosti, pa tudi ti potrebujejo čas. To so mladi športi …
Timotej: Ja, v Evropi.
Rok: No, tudi v ZDA se je vse začelo razvijati šele v devetdesetih. Čas bo potreben, da jih bo družba sprejela kot prave športe. Spomnim se, da so me na športni gimnaziji sošolci, večinoma košarkarji in nogometaši, spraševali, kaj treniram. Ko sem rekel, da deskanje na snegu, so me vsi začudeno spraševali: A to je pravi šport? Danes pa sem edini iz razreda, ki se še profesionalno ukvarja s športom.
Timotej: Tudi meni so govorili, da to sploh ni šport, a odkar je skejtanje olimpijska disciplina, se stvari premikajo naprej. V Ameriki je moj šport trenutno eden najbolj priljubljenih in rastočih, tam se zdaj vse vrti okoli skejtanja. Pri nas pa mora verjetno miniti še nekaj časa, preden se bodo ljudje s tem ukvarjali množično.
Nevarnosti na deskah
Rok: Deskarji na snegu imamo na srečo noge pripete na desko, zato kolena in križne vezi ne trpijo. Bolj trpijo hrbtenica, ramena in roke, na udaru je zgornji del telesa. Jaz sem imel na primer izpahnjen komolec in zlomljeno dlančnico.
Timotej (se namuzne): Mi smo pa kar izpostavljeni poškodbam. Mene na srečo še ni doletelo nič resnega, imel sem zvine gležnjev in odrgnine. V največji nevarnosti so prav kolena in gležnji, ker skačemo z višine na različne robove in drogove, hitro gre lahko kaj narobe.
Rok: Kapo dol, vam skejterjem. Kakor koli jaz padem, vsaj padem na sneg, sneg je bolj mehak kot beton (glasen smeh obeh). Sneg je voda, le v drugem agregatnem stanju. Brez dvoma je skejtanje bolj nevarno od deskanja na snegu.
Timotej: V eni sezoni zamenjam več kot 30 desk. Na deski so navadno le ime znamke, ki jih izdeluje, in nalepke mojih sponzorjev. Bolj ali manj sam odločam, kakšno desko bom imel.
Rok: Jaz jih v eni sezoni zamenjam šest. Na eni strani je ime sponzorja, na drugi pa slika mojega psa, desko je poslikal Denis Križanec.
Timotej na snegu, Rok na skejtu
Rok: Gotovo gre Timoteju bolje na deski na snegu kot meni na skejtu. Pravzaprav nisem nikoli zares skejtal, zdaj imam longboard, z njim se v poletnih mesecih premikam po mestu in vadim za zimo.
Timotej: Najprej sem treniral deskanje na snegu, a ne iste discipline kot Rok. Na skejtanje sem se osredotočil, ker lahko to počnem ves čas. Pozimi lahko skejtam v zaprtih prostorih ali pa grem v tujino, deskati na snegu pa poleti ne moreš. Tako sem začel skejtati in to me je povsem osvojilo.
Rok: Poleti tudi kajtam. Na dopustu moram nekaj početi, da mi ni dolgčas, zaradi kondicije veliko kolesarim. Seveda pa tudi veliko tečem, saj od vseh aerobnih športov prav pri teku najbolj dela srčna mišica, zato je sestavni del kondicijske priprave.
Timotej: Tudi jaz največ tečem. Pri mojem športu mi to zelo pomaga, ker se v dveh minutah in pol nastopa povsem utrudim, zato moram biti res dobro pripravljen. V gimnastični dvorani pa delam še vaje z lastno težo.
Rok: So ti kdaj med tekmovanjem merili srčni utrip?
Timotej: Ne.
Rok: Res bi me zanimalo, kako hitro ti bije srce med nastopom. Gotovo ti noro razbija.
Timotej: Brez dvoma, tudi zaradi adrenalina.
Kdo bo hitrejši na Triglav teku?
Rok: Na Triglav teku sem prvič tekel lani, Jakov Fak je kar poletel med vsemi in zmagal na teku na deset kilometrov (smeh). Jaz seveda nimam toliko kondicije kot Jakov, njegov šport pač bolj temelji na teku kot moj. Mi je pa ta tek zelo všeč, res lep dogodek v lepi okolici.
Timotej: Jaz bom letos tekel prvič. Zelo se veselim. Ne vem, ali bom prehitel Roka, a ker sem malo mlajši, ga morda res lahko (smeh obeh). Zdaj ko si naju vprašala, kdo bo hitrejši, bova gotovo tekmovala (smeh).
Rok: A ne pozabi, da šele z leti postaneš dober maratonec, ker si bolj vztrajen in vzdržljiv, zato ni nujno, da me boš zaradi mladosti prehitel (smeh obeh).
In vi? Boste na 6. Triglav teku poskusili prehiteti Timoteja in Roka? Se vidimo 9. septembra.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Goodlife.