(P)ostanite psihološko odporni

S specialistko psihiatrije o duševnem zdravju med epidemijo in kako naprej.

Prostran svet, v katerem je živela naša družba, se je z razglasitvijo epidemije in izolacije zaradi koronavirusa nepredstavljivo zožil. Vsakodnevne rutine so se nemudoma porušile, odnosi med nami pa čez noč predrugačili. Osamitev med štirimi stenami z vselej istimi ljudmi ali celo v samoti pomembno vpliva na nas in naše odnose. Kolektivni strah, ki se je razširil po vsem svetu, vdira tudi v naše izolirane domove. Kako ta vpliva na vas in kaj lahko storite, da ohranite ali zgradite svojo psihološko odpornost?

»Ta čas od nas zahteva, da smo izredno gibki, saj nas sili v prilagoditve, o katerih verjetno nikoli nismo razmišljali,« pravi Petra Jelenko Roth, dr. med., specialistka psihiatrije, ki trenutno dela v Španiji.

 

»Večina ljudi je morda prvič v življenju tako živo soočena s strahom pred boleznijo in smrtjo ter posledično z negotovostjo in tesnobo. Vsak se s tem spoprijema po svoje, najtežje pa je tistim, ki so že po naravi bolj občutljivi.«

 

Spopadanje s takšnim stanjem je v veliki meri odvisno od posameznikove odpornosti proti stresu, je pa mogoče precej storiti za razblinjanje tesnobe in strahu ter grajenje lastne psihološke agilnosti.

 

Obvladovanje negotovosti

Nepričakovani dogodki, kot sta razglasitev epidemije in ukrep izolacije zaradi koronavirusne bolezni covid-19, so velik izziv za vse ljudi. Zaradi tesnobe in strahu smo bolj zaskrbljeni in previdni, čeprav je del tega strahu koristen.

 

»To, kar potrebujemo zdaj, je ravno pravšnja mera tesnobe in strahu zato, da postanemo bolj pozorni in previdni. To je samodejni zaščitni mehanizem, ki ga vodijo naši možgani.

 

Pretirano spremljanje novic o epidemiji lahko tesnobo preveč poveča, kar nas ohromi. Podoben učinek ima lahko pri nekaterih tudi sledenje poplavi dobronamernih nasvetov o tem, kako in kaj početi zdaj, ko smo večino časa doma. Tako tesnobni ne zmoremo početi vsega tega. Včasih ne vemo niti, kje se nas drži glava, in ne moremo trezno razmišljati,« pravi Petra Jelenko Roth.

 

Pretirano spremljanje dogajanja povečuje tesnobnost, a nekaj tako povzročenega strahu potrebujemo, ker pri nas to spodbudi varovalno vedenje.

 

Ko smo prestrašeni, smo bolj previdni. Sprejemamo pa tudi drugačne, varnejše odločitve. Različne raziskave kolektivnega strahu, pravi psihiatrinja, kažejo, da zaradi strahu denimo pred okužbo praviloma postanemo bolj prilagodljivi, okrepi se nam občutek pripadnosti lastnemu plemenu, težje sprejemamo ekscentričnost. Postanemo tudi moralno strožji, naša mnenja o družbenih zadevah postanejo bolj konservativna. Ugotovili pa so tudi, da lahko bolezen ali grožnja bolezni zamaje celo zelo trdna politična prepričanja.

 

Oglejte si pogovor s Petro Jelenko Roth, dr. med., specialistko psihiatrije.

 

 

Kako prepoznati slabšanje duševnega stanja?

Bolj občutljivim ljudem lahko sedanja situacija povzroči hudo stisko. Če so se prej s težavo držali nad gladino tesnobe, je sedaj zanje zelo težko. Predvsem starejšim, ki poslušajo, kako smrtonosen je ta virus zanje. Zaradi prevelike tesnobe prej zajokajo ali so bolj razdražljivi in se več jezijo. Pogoste so nočne more, nespečnost in težave s koncentracijo.

 

Petra Jelenko Roth opozarja, da lahko dolgotrajen strah in tesnoba poslabšata že obstoječo duševno motnjo. Pri svojem delu opaža, da je posebno težko ljudem z obsesivno kompulzivno motnjo, nekaterimi anksioznimi motnjami in psihozo ter tistim, ki s težavo prenašajo frustracije. Po drugi strani pa sedaj občutijo veliko olajšanje tisti, ki jim je težko biti med ljudmi. 

 

Poiščite strokovno pomoč oziroma nasvet, če v zadnjem mesecu:
  • čutite, da vam stvari in skrbi uhajajo izpod nadzora, ter se ne morete pomiriti, denimo z dihalnimi vajami, telesno aktivnostjo, navodili za samopomoč ali s pogovorom z bližnjim,
  • ne morete občutiti zanimanja, veselja ali užitka pri dejavnostih, ki so vam bile običajno prijetne,
  • občutite potrtost, žalost, obup in/ali ste pretirano razdražljivi.

 

Nemudoma poiščite strokovno pomoč, če:

  • je zaradi duševne motnje ogroženo vaše življenje ali življenje drugega,
  • imate občutek, da izgubljate stik z resničnostjo.

 

Če imate otroke, ostarele starše ali prijatelje, ki imajo težave v duševnem zdravju, bodite pozorni na njihovo počutje ter jim ponudite pomoč. Če opazite poslabšanje, poskušajte skupaj najti rešitev.

 

Včasih zadostuje že pogovor. Prisluhnite starejšim ljudem,  ki so najbolj ogrožena skupina, in težkim temam, kot sta bolezen in smrt, če želijo govoriti o njih.

 

Za dobro počutje ljudi, ki živijo z vami, pa lahko veliko storite tudi s tem, da poskrbite za svoje dobro počutje. Kot v letalu, v katerem vam stevardesa pove, da najprej nadenite masko sebi, da boste lahko pomagali drugim. Predvsem otroci se izrazito ravnajo po občutjih staršev.

 

»Če smo zaskrbljeni starši, so zaskrbljeni tudi oni,« pravi psihiatrinja. »Tudi če o tem ne govorimo, imajo otroci radarje in začutijo, da nekaj ni v redu. Mogoče tega ne znajo ubesediti, pokažejo pa s svojim vedenjem, ki ga starši pogosto ne prepoznamo kot odziv na naše lastne napetosti in skrbi.«

 

Zato se z otroki in drugimi bližnjimi pogovarjajte o občutkih – njihovih in svojih.

 

Nasveti za boljše duševno zdravje med epidemijo …

Občutek nadzora nad lastnim življenjem je izjemno pomemben za osnovni občutek varnosti. Ko poznamo simptome bolezni in preventivne ukrepe ter se jih držimo, že veliko storimo zase in druge. »Ob tako naglem širjenju virusa po svetu smo kot posamezniki precej nemočni, vendar ko vsi stopimo skupaj za isti cilj, ko se držimo priporočil strokovnjakov, imamo neverjetno moč. To nas pomiri, « pravi psihiatrinja, »takrat smo na varni strani.«

 

Preglejte ukrepe, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju neprijetnih občutkov, stisk in skrbi.
  • Prisluhnite sebi in drugim.
  • Ustvarite si rutino, ki ustreza vam in drugim članom družine.
  • Trudite se vzdrževati optimizem. Gojite upanje, da bo kmalu vse dobro.
  • Bodite prizanesljivi do sebe, zdaj ni čas za perfekcionizem. Tudi če v tem času ne počnete nič posebnega, je v redu.
  • Poročil ne glejte, berite ali poslušajte prepogosto, predvsem če vas vedno znova vznemirijo.
  • Ne pozabite na soljudi: ohranjajte stike z bližnjimi in prijatelji, javite se starim znancem, pomagajte jim, če vas potrebujejo. Če je le mogoče, se pogovarjajte z videoklicem, da se boste videli. To vam bo dalo močnejši občutek bližine kot telefonski klic.
  • Negujte smisel za humor. Družbena omrežja in splet so polna zabavnih video posnetkov in slik. Privoščite si nekaj minut na dan zanje.
  • Ne pozabite na svojo 'vas': ohranjajte stike z bližnjimi in prijatelji, javite se starim znancem, pomagajte jim, če vas potrebujejo. Če je le mogoče, se pogovarjajte preko videoklica, da se boste videli. To vam bo dalo močnejši občutek bližine kot telefonski klic.
  • Redno se gibajte, vsak dan. Telo in možgani bodo tako bolj vzdržljivi in odporni na stres.
  • Preudarno si odmerjajte informacije o epidemiji, predvsem če vas vedno znova vznemirijo. 
  • Če imate veliko časa in bi radi pomagali tudi drugim, se pridružite dobrodelni organizaciji.
  • Če se prvič lotevate meditacije, čuječnosti, joge, da bi se pomirili pa vam ne gre, ste morda preveč tesnobni. Za začetek poskusite z dihalnimi vajami, ali pa se zamotite z drobnimi opravili, telesno aktivnostjo. Če še to ne pomaga, poiščite pomoč.
  • Če ste vedri in polni energije, sebi in svojim pripravite kakšno drobno veselje, majhen užitek, izziv, ki se ga veselite. Ali pa se lotite česa, kar prej niste utegnili, naučite se nove spretnosti, eksperimentirajte v kuhinji. Tako se dnevi ne bodo zlili v enega.
  • Večkrat na dan se zazrite se v širino neba. Modrina sprošča, širina pa daje občutek prostranosti, ki nam je sedaj manjka.

 

Rešite test in preverite, kako se spopadate z epidemijo in izolacijo.

 

Kakšno bo življenje po koncu epidemije?

»Ko bo izolacije in epidemije konec, bo vsem odleglo, predvsem tistim, ki sedaj z vsem srcem skrbijo za nas. Upam, da bo to kmalu,« si želi psihiatrinja Petra Jelenko Roth.

 

»Bo pa zagotovo trajalo še nekaj časa, preden se bomo lahko tako brezskrbno družili tako kot prej, brez razmišljanja šli na avtobus, prijemali stvari in stali blizu drugih. Takšne kolektivne izkušnje strahu ostanejo zapisane v naših možganih. Shranjene so v mapi 'Pazi, nevarno!' skupaj z drugimi ogrožajočimi situacijami, ki smo jih že doživeli in nas opozarjajo, ko se znajdemo v podobnih.«

 

Psihiatrinja meni, da se vsaj psihološko na čas, ko bomo stopili nazaj v rutino, ni treba posebej pripraviti, verjetno pa že načrtujemo, kaj vse bomo počeli. Zagotovo bomo še kar nekaj časa previdni. Morda bomo nadaljevali dobre prakse, ki smo se jih navadili, denimo obisk trgovine le enkrat na teden in porabo vse hrane iz hladilnika. Mogoče se bomo sedaj lažje dogovorili za delo od doma. Bomo pogrešali počasnejši življenjski ritem in čas, če ga imamo sedaj zase in družino?

 

Morda nam bo trenutni način razmišljanja in vedenja pomagal v gospodarski krizi, če bo sledila epidemiji. Vedno pa se lahko malo prepustimo sanjarjenju o tem, kar bi radi počeli, ko bomo lahko.

 

Ko se boste vrnili v stare življenjske tirnice, se spomnite, kako ste o svojem življenju razmišljali med epidemijo in kako razmišljate zdaj.

 

Predvsem pa je koristno, da ohranjate psihično vzdržljivost. Petra Jelenko Roth predlaga, da ste še naprej pozorni na to, kako se počutite, kakšne odnose imate z drugimi ljudmi in kakšne bi si želeli imeti.

 

»S sedanje perspektive, ko smo se ustavili, ko nas skrbi preživetje in odpade veliko balasta, je lažje videti, kaj nam je v življenju v resnici pomembno,« pravi psihiatrinja.

 

»Morda se ob krutem soočenju z lastno minljivostjo in stanjem našega ljubega planeta in družbe začnemo spraševati o tem, kaj nam je pomembno, kaj pravzaprav počnemo v življenju, katere sanje si še želimo uresničiti. Morda bo ta izkušnja dala ljudem več poguma, da naredijo to, kar je prav, da živijo tako, kot se jim zdi, da je zanje prav. Upam, da nas bo to obdobje tesnobe in negotovosti na koncu obogatilo s pomembnimi spoznanji o sebi, svetu in o tem, kaj nam v življenju resnično veliko pomeni.«

 

Ostanite zdravi!

 

O nenujnih zdravstvenih težavah se stranke Skupine Triglav lahko brezplačno posvetujete z zdravniki družinske medicine ali drugih specializacij, tudi s psihiatrom in psihologom. Triglav, Zdravstvena zavarovalnica vam je na številki 080 26 64 na voljo vsak dan od 6. do 22. ure. Več informacij.

 

zdravje, prosti čas, preventiva, video, zdravstveno zavarovanje
Preberite tudi