Zdravje
Fototoksični in fotoalergijski dermatitis
JUNIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 30. 06. 2026 ob 14:10:56
Fotodermatoze
Širši pojem so fotodermatoze (photos – lat. svetloba; dermis – lat. koža) . To so bolezni kože, ki jih povzroči UV-sevanje.
Delitev fotodermatoz
Za lažjo predstavo o vseh možnih povezavah UV-sevanja in obolenj kože podajam eno od možnih klasifikacij:
- Neposredna okvara kože zaradi UV-sevanja (sončne opekline, rdečica – eritem).
- Fotokarcinogeneza (maligni melanom, bazalnocelični karcinom, epiteljom).
- Fototoksični in fotoalergijski dermatitis.
- Fotodermatoze neznanega izvora.
Zgradba kože
Za lažje razumevanje pojavov na koži si poglejmo, kako je koža zgrajena.
Vpliv UV-žarkov na procese v koži
Svetlobne žarke odbije rožena plast (po oceni 50 %), preostalo polovico koža vsrka, večinoma epidermis, natančneje melanin, ki je v bazalni plasti. Ko molekule vsrkajo energijo, se aktivirajo v višjo energijo, pri čemer nastanjeno npr. prosti radikali, lipidni peroksidi, in-/aktivirani encimi. Ti pa lahko privedejo do propada celic, mutacij DNK, tvorb vnetnih produktov.
Fotodermatitisi
Glede na vzročni mehanizem jih delimo na toksične – fototoksični in alergijske – fotoalergijski dermatitis.
Fototoksični dermatitis
Gre za obolenje pri nekaterih (ne vseh) ljudeh, ki so bili v stiku s snovmi, ki so fotosenziblizatorji (npr. določene rastline, kemikalije ali zdravila), kasneje pa so bili izpostavljeni UV-sevanju. UV-žarke, ki vplivajo na procese na koži, delimo na UVA in UVB. UVA so v mehanizmu fototoksičnosti izrazitejši.
Lahko prehajajo steklo, zato se lahko pojavijo izpuščaji tudi npr. po vožnji v avtu. Pride do fotoaktivacije, pri čemer se tvorijo prosti radikali in vnetni produkti, kar privede do poškodbe celic. Pri tem obolenju imunski sistem ne sodeluje.
Te snovi so na primer:
- rastline: nekatere trave, peteršilj, zelena, fige, dežen, limona, pastinak;
- zdravila: antibiotiki (sulfonamidi, tetraciklini, ciprofloksacin), zdravila za zniževanje krvnega tlaka (enalapril, diltiazem, nifedipin, fenotiazin), protibolečinska zdravila (diklofenak, ketoprofen), diuretiki (hidriklortiazid, furosemid);
- kemične snovi: katrani, pesticidi, določeni deodoranti.
Klinična slika: ostro omejena pordela in otekla področja z mehurčki ali večjimi mehurji.
Spremembe so:
- kontaktne, tj. omejene na predele, ki so prišli v stik s snovmi (npr. trave in druge rastline na pogosto soncu izpostavljenih delih, npr. golenih ali dlaneh), ali
- sistemske, vzrok so npr. zaužita zdravila. Izpuščaji se pojavijo na vseh soncu izpostavljenih delih, (obraz, dekolte, hrbtišče rok in stopal). Meja med prizadetimi deli in neprizadetimi deli (ki niso bili izpostavljeni soncu) je ostra.
Spremembe običajno močno srbijo, lahko tudi pečejo.
Oskrba: odstraniti je treba vzrok. Pri kontaktnem dermatitisu spiramo kožo z mlačno čisto vodo; samih mehurjev ne prediramo, svetujemo polaganje hladnih obkladkov s fiziološko raztopino. Pijemo dovolj tekočine in se umaknemo s sonca. V kolikor je srbež hujši ali se pojavita utrujenost, omotica, poiščemo zdravniško pomoč. Zdravnik pod sterilnimi pogoji mehurje lahko predre in ustrezno oskrbi, lahko predpiše kortikosteroidna mazila, ki jih mažemo pred spanjem.
Fotoalergijski dermatitis
Ta je nekoliko redkejši. Razlika s prej opisanim obolenjem je v tem, da snov, ki je vzrok za nastanek izpuščajev, telo prepozna kot alergen, pri čemer se aktivira imunski sistem. Mehanizem je na molekularni ravni precej zapleten. Gre za alergijski odziv, kjer se v dveh do treh dneh pojavi zelo srbeč ekcem z mehurčki. Poleg zgoraj omenjene oskrbe je v teh primerih svetovano vzeti tudi antihistaminik.
UV-sevanje in priporočila
Za zaključek naj v vrhuncu poletne sezone ponovim večini že znana priporočila – soncu se izogibamo med 10. in 16. uro, nosimo široka pokrivala in zračna oblačila, ki so neprosojna za sončne žarke, uporabljamo sončne kreme z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. Če posumimo na povezanost fototoksične reakcije z določenim zdravilom ali drugo snovjo, priporočamo odmik od te snovi in obisk zdravnika. Oglejte si tudi posvet z dermatologinjo o sončenju ter uporabi sončnih krem.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
