Zdravje
Poznate simptome GERB-a oziroma refluksne bolezni?
FEBRUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 19. 03. 2026 ob 13:20:41
Tako imenovana refluksna bolezen je skrajšan izraz za gastroezofagealno refluksno bolezen – GERB (gastrum – lat. želodec, oesophagus lat. požiralnik, refluxus lat. – zatekanje nazaj). Gre za skupek simptomov, ki jih povzroči prisotnost želodčne kisline v požiralniku.
Simptomi GERB-a
Simptomi so subjektivni občutki telesnih sprememb. Najbolj značilen simptom je zgaga, pogosto tudi pekočina za prsnico.
Netipični GERB
Kislina lahko doseže tudi dele višje od požiralnika, na primer:
- Žrelo, ustno votlino, občutimo lahko grenak okus v ustih, zadah, pekoče ali boleče žrelo, slabost, spahovanje. Lahko je poškodovana sklenina zob.
- Dihalne poti – grlo, sapnik, simptomi so npr. hripavost, kašelj, občutek tujka. Če kislina preko nosnega dela žrela zaide v nosno votlino, so lahko simptomi podobni kot pri vnetju sinusov.
- Proti ušesom (preko Evstahijeve cevi), kar lahko človek občuti kot bolečino v ušesih.
- Zatekanje kisline v ustno votlino lahko vpliva na kožo obraza in prispeva k rdečici obraza ali rozaceai.
Simptomi, ki so lahko enaki ali imitirajo druga stanja
Ko kislina zaide v požiralnik, lahko pride do pekočine za prsnico ali krča požiralnika, kar občutimo kot močno bolečino. Tako se lahko manifestira tudi srčni infarkt, zato naj pacient takoj poišče nujno medicinsko pomoč!
Slabost, občutek omotice, krči in bolečine lahko pacientu refleksno sprožijo občutek nelagodja in strahu; pojavi se hitro razbijanje srca (palpitacije) in plitko dihanje, mravljinci po celem telesu, zaradi česar se lahko razvije panični napad. Tako pacienti s težavami netipičnega GERB-a pogosto najprej iščejo pomoč pri drugih specialistih (npr. otorinolaringologu, kardiologu, zobozdravniku).
Mehanizem nastanka GERB-a
Želodčna kislina ima vlogo pri prebavi hrane v želodcu. Želodčna sluznica je prilagojena na nizek pH (od 1–3). Med požiralnikom in želodcem je mišica zapiralka, t. i. sfinkter, ki omogoča prehod hrane iz požiralnika v želodec, ko se sprosti, ko se skrči, pa prepreči zatekanje kisline iz želodca navzgor. Če ta mehanizem popusti, pride lahko do GERB-a.
Dejavniki za nastanek GERB-a:
- dejavniki, ki povečajo izločanje kisline, npr. stres, nikotin, določena hrana (npr. kava, čokolada, alkohol, ocvrta hrana, nekatere začimbe), določena zdravila (npr. aspirin), anksiozna motnja,
- način prehranjevanja (hitro hranjenje, pozno hranjenje, preveliki obroki),
- želodčna kila pomeni, da je zgornji del želodca potisnjen navzgor, proti odprtini v prsno votlino (hiatus). Posledično se lahko spremeni tesnilnost oz. mehanika krčenja mišice zapiralke. Do kile lahko pride po operaciji na želodcu, po naporu, lahko je prirojena motnja, lahko vzrok ni pojasnjen,
- hormonski vzroki (npr. nosečnost) – spremenjena čvrstost mišično-vezivnih tkiv,
- bolezni veziva (npr. sistemski lupus eritematosus),
- funkcijske motnje (npr. počasno praznjenje želodca).
Diagnostika oziroma odkrivanje GERB-a
Zdravnik največkrat z že temeljitim izpraševanjem (anamnezo) postavi diagnozo GERB-a. Gastroskopija (natančneje ezofagogastroduodenoskopija, EGDS) ni preiskava, ki bi dokazovala GERB, pokaže pa morebitne strukturne spremembe sluznice požiralnika, želodca in dvanajsternika (duodenum – lat. dvanajsternik) – rane, vnetja ali druga bolezenska stanja, ki jih natančneje opredeli še mikroskopska analiza tkiv (histologija) in testi, npr. prisotnost bakterije Helicobacter pylori.
S pH-metrijo merimo kislost požiralnika; manometrija pokaže motnjo v funkciji mišic požiralnika in tlak v procesu refluksa, slikovna preiskava rentgen požiralnika pa odkriva morebitne anatomske nenormalnosti.
Zdravljenje GERB-a
V mnogih primerih je vzrok GERB-a povezan s slogom življenja in prehranjevanja.
- Potrudimo se, da si za hranjenje vzamemo čas, hrano dobro prežvečimo, jemo počasi.
- Svetujemo nekajtedensko uživanje kuhane hrane (npr. kuhano jabolko – kompot, dobro prekuhane enolončnice), nezačinjeno in nemastno hrano, se izogibamo hrani, ki napihuje (npr. ovsenim kosmičem, zelju, pri nekaterih lahko tudi mleku in mlečnim izdelkom ali jedem iz bele moke idr.).
- Zadnji obrok naj bo najkasneje 3 ure pred spanjem.
- Izogibamo se kavi, nikotinu, alkoholu, močnim začimbam in tistim jedem, za katere vemo, da nam sprožijo GERB.
- Spijemo dovolj tekočine – večkrat, po požirkih (2–3 litre dnevno – če nimamo bolezenskih stanj, kjer je potrebno zmanjšanje vnosa oz. natančna bilanca tekočine).
- S tanjšo blazino podložimo ležišče, da je zgornji del trupa od pasu navzgor med spanjem rahlo dvignjen; do refluksa mnogokrat prihaja med spanjem in se zbudimo z občutkom grenkobe ali pekočine v ustih.
- Ukrepi za zmanjšanje stresa. Ljudje že iz izkušenj vedo, da jih ob stresu npr. boli želodec. Lahko pride do krča mišic ali prekomernega izločanja želodčne kisline. Skrbimo za zadostno količino spanja in redno telesno sproščanje ter aktivnost (npr. sprehode in sproščanje v naravi ali druge tehnike sproščanja).
- Zdravnik svetuje poseben režim prehranjevanja za štirinajst dni, t. i. protirefluksno dieto, ter po možnosti dodatno jemanje zdravil, ki zmanjšujejo izločanje kisline, kar omogoči razdraženi sluznici, da se obnovi. Temu rečemo »terapevtski poskus«, ki je tudi že proces zdravljenja. Če se težave v dveh do treh tednih ne zmanjšajo, je potrebna nadaljnja diagnostika (npr. gastroskopija, pregled pri gastroenterologu, po presoji napotitev na dodatne zgoraj omenjene preiskave).
- Svetovano je, da obiščemo zdravnika tudi v primerih, če opazimo nenormalnosti v blatu (npr. kri, sluz, temno blato, penasto blato), če nenamerno izgubljamo telesno težo, če imamo podatek o boleznih v družini (npr. celiakija, rak želodca in prebavil) idr.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
